Čao Bela

Povzetek

Bela (Alisa Milićević), odločno, zapleteno, nadarjeno in prikupno dekle, skratka sodobna najstnica, se ob začetku srednje šole zaleti v kup življenjskih težav. Vseh ni mogoče rešiti čez noč, ima pa prijatelje. In bend. Film govori o sklepanju prijateljstev, prvi ljubezni, prvem stiku z alkoholom in drogami, odsotnimi starši, socialnimi mediji in iskanju lastne identitete. Vlogo Belinega očeta je prevzel hrvaški igralec Krešimir Mijić, ob njem pa poleg Alise Milićević igrajo še Suzana Krevh, Maruša Oblak in Ana Urbanc.

ZGODBA
Bela igra klavir, piše pesmi in trenira taekwando. Živi z očetom, ki je glasbeni producent. Njena mati je odšla v Ameriko, da bi naredila igralsko kariero. Na začetku prvega letnika srednje šole Bela izve, da se mama želi vrniti v njeno življenje. To jo spodbudi k razmisleku o odnosih, ki so se ji zdeli samoumevni, pa tudi o odnosih, ki jih ponovno vzpostavlja. Bela doživi svojo prvo ljubezen in prvo večjo življenjsko krizo. Krizo, ki jo v skrajnih trenutkih pripelje do tega, da poskusi droge in se samopoškoduje. V iskanju smisla in samoizražanja ustanovi bend, ki predstavlja svobodo in izpoved njenega pogleda na svet.

IZJAVA REŽISERJA
»Čao Bela je zgodba o odraščanju, ki nikoli ni enostavno, o iskanju lastnega izraza, iskanju smisla in možnosti umetniške izpovedi. V filmu sem se ukvarjal z motivi, ki me obkrožajo čustveno in racionalno. Inspiracija zanj sta bila moja otroka in njuni prijatelji. In spomini na neko zelo oddaljeno mladost. Temeljni družinski odnosi, iniciacija v srednjo šolo, prve ljubezenske izkušnje in predvsem moč premagovanja ovir, vse to je okvir pripovedi, ki kljub resnim težavam s katerimi se soočajo junaki, temelji na optimizmu. To je morda najbolj pomembno, saj vsi potrebujemo pogum in svobodo, da lahko odrastemo.«

GLASBA
Film zaznamuje glasba Konstrakte in Zemlja gruva, ki so bili leta 2022 peti na tekmovanju Evrovizije s skladbo In Corpora Sano, ki je predstavljala Srbijo. V filmu nastopajo tudi znani slovenski glasbeniki, ko so Neisha, Pero Lovšin, Big foot mama in Nipke.

JANI SEVER (režiser)
je režiser, scenarist in producent. Diplomiran je zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil, kot bobnar in pisec besedil, član ljubljanskih punk bendov (Čao pičke, UBR). Objavljal je tudi pesmi v slovenskih literarnih revijah (Literatura, Problemi, Nova revija). Med leti 1989 – 1996 je bil raziskovalni novinar Mladine, za katero je med drugim pisal o povojnih pobojih in ilegalni trgovini z orožjem. Med leti 1996 – 2006 je bil odgovorni urednik Mladine. Leta 2006 je ustanovil in bil odgovorni urednik spletnega video portala Vest, za je katerega je produciral dokumentarna filma Elena in Veš poet svoj dolg, pri katerih je sodeloval tudi kot scenarist, ter internetno igrano serijo Prepisani. Leta 2011 je ustanovil produkcijo Sever & Sever, ki je do sedaj producirala 11 kratkometražnih filmov, 12 dokumentarnih filmov, tri celovečerne igrane filma in dve TV seriji. Večina filmov je bila nagrajenih na filmskih festivalih.

Režiral je:
-> kratkometražne filme: Adagio (2013), Bum bum bis (2014), Richard pride jutri (2014), Opazovalec smrti (2021)
-> dokumentarne filme: Status Zero (2016), Pero Lovšin – Ti lahko (2017), Naš Triglav (2018), Anti_na – Kako si drznemo? (2020), Ključ (2022)
-> celovečerni igrani film: Čao Bela (2024)