
Ženska, pištola in špageterija
- Honglei Sun, Xiao Shen-Yang
- Zhang Yimou
- Drama, kriminalka
- 5. 01. 2011
- podnapisi
- A Woman, a Gun and a Noodle Shop
Povzetek
Ženska, pištola in špageterija je remake režiserskega prvenca bratov Coen iz leta 1985 z naslovom Blood Simple. V kitajsko okolje in kitajski melos ga je prenesel priznani režiser Zhang Yimou, ki ga poznamo po Hiši letečih bodal, Heroju, Poti domov in številnih drugih umetninah sedme umetnosti. Nenavadna črna komedija je svojski prikaz, kako lahko strastna hotenja in želje nadvladajo človečnost in kako ironično je dejstvo, da se življenje nikoli ne ravna po naših načrtih in kalkulacijah.
KRATKA VSEBINA
Vang je nesrečen, vendar preračunljiv lastnik trgovine z rezanci v mestecu nekje sredi kitajske puščave. Vangova žena se čuti zapostavljena in se zato skrivoma sestaja z Lijem, enem od Vangovih delavcev. Li je skromen in ustrežljiv človek in čeprav mu ni po volji, da je njegova ljubica kupila pištolo, da bo ”pozneje ob prvi priložnosti” ubila moža, molči in vse skupaj vdano prenaša. Toda niti ene stvari ne moreta skriti pred budnim gospodarjevim očesom, ki sklene podkupiti policista Zhanga, da ubije prešuštniški par. Sprva kaže, da je načrt popoln: parček bo doletela kruta in zaslužena kazen in vanj ne bo nihče posumil. Toda enako preračunljivi in pogoltni Zhang ima čisto svoje načrte, ki sprožijo še več krvavega nasilja …
REŽISERJEVE MISLI
Obožujem delo bratov Coen. Pred kakimi dvajsetimi leti sem na nekem filmskem festivalu videl njun prvenec Krvavo preprosto (Blood Simple), ki je name naredil izjemen vtis. Venomer so se mi misli vračale k njemu, čeprav sem ga videl samo enkrat.
Nekega dne se mi je porodila nenavadna zamisel: kaj ko bi zgodbo tega filma posnel kot kitajsko zgodbo? In tako je Ženska, pištola in špageterija začel dobivati svojo obliko. Svoji različici filma sem podal bogat kitajski priokus in za glavno vlogo pridobil Xiao Shenyanga – mladega komika, ki je nedavno tega na Kitajskem doživel izjemno slavo – ter tako film takoj v začetku ožigosal s absurdnim humorjem. Smešno vzdušje pa se kmalu sprevrže v tesnobno napetost. Poleg tega sem skušal film posneti v estetiki stare kitajske opere – San Cha Kou. Rezultat je omejevanje vseh likov znotraj enega in istega prostora, vsak od njih izmenjuje vloge z drugim in dela podobne ali enake napake. S tem sem želel razgaliti absurdnost življenja – nekaj, kar se ironično ponavlja in je vedno onstran našega nadzora.
Rad bi se iskreno zahvalil vsem igralcem za njihovo izjemno delo in za predanost in trud celotne ekipe pri nastajanju tega filma.
– Zhang Yimou
Vse od svojega prvenca Red Sorghum, s katerim je leta 1987 osvojil Zlatega berlinskega leva, si je Zhang Yimou ustvaril sloves enega najbolj nadarjenih, vplivnih in samosvojih režiserjev ne le azijskih držav, pač pa moderne kinematografije nasploh. Rodil se je leta 1950 na Kitajskem in na pekinški akademiji za film študiral filmsko umetnost. Postal je vodilni predstavnik tako imenovane pete generacije kitajskih filmarjev, prve skupine filmskih ustvarjalcev, ki so diplomirali v viharnem času Kulturne revolucije. Velja tudi za izjemnega igralca, saj je v svojem prvencu Red Sorghum tudi igral in za vlogo v filmu Old Well (1986) prejel nagrado za najboljšega igralca na Tokijskem mednarodnem filmskem festivalu. Poleg tega je cenjen snemalec, kar je dokazal s filmi Yellow Earth (1984), Old Well in The Big Parade (1986).
Kot režiser je dosegel mednarodno slavo in najvišja priznanja. Je prvi kitajski filmski režiser, ki je pritegnil pozornost in bil deležen priznanja s strani ameriške filmske akademije za filme Ju Dou (1990), Rdeča svetilka (1991) in Heroj (2003). Osvojil je več velikih filmskih nagrad, srebrnega leva na Beneškem filmskem festivalu za Rdečo svetilko, zlatega leva na 45. Beneškem filmskem festivalu za Zgodbo o Qiu Juju (1992), veliko nagrado žirije na 47. filmskem festivalu v Cannesu za film Živeti (1994), zlatega leva na 52. Beneškem festivalu za film Not One Less (1999), srebrnega medveda v Berlinu za Pot domov (1999) in nagrado Afreda Buerja za Heroja (2003).
Njegova Hiša letečih bodal je doživela največji odziv pri gledalcih in nominaciji za nagradi BAFTA in zlati globus za najboljši tuji film. Leta 2006 je posnel nadvse odmevno Prekletstvo zlate rože.