Povzetek

Navdušujoča dokumentarna kronika zgodnje koncertne kariere in meteorskega vzpona skupine The Beatles, časa neponovljive beatlomanije, ko so John, Paul, George in Ringo osvajali britanske, evropske in nato ameriške odre, da bi nazadnje obnoreli ves svet.

Zaključni špici sledi 30-minutni posnetek legendarnega koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku!

Režiser Ron Howard v filmu razišče zgodovino skupine The Beatles od njihovih prvih nastopov v majhnih klubih v Liverpoolu in Hamburgu do rekordnih svetovnih turnej po stadionih v New Yorku, Melbournu, Tokiu in drugod. Film je sestavljen iz redkih in nikoli predvajanih arhivskih posnetkov in novih intervjujev s Paulom McCartneyjem, Ringom Starrom ter njihovimi številnimi opazovalci in sopotniki. Howardov film oriše vso evforijo neverjetnega vzpona Beatlov, a tudi posledice, ki so jih zaradi tega utrpeli člani skupine, zaradi česar so avgusta leta 1966 prenehali igrati na koncertih in svojo čudežno glasbeno energijo raje posvetili snemanju prelomnih studijskih albumov, po katerih jih najbolje poznamo danes.

»Mislim, da so mladi danes petkrat bolj izpopolnjeni, vendar pri pojavu The Beatles obstaja določena družbena, intelektualna – celo filozofska – prvina v zvezi s tem, kdo so bili in kaj so predstavljali. Njihove skladbe so bile eno: zabavne, navdušujoče, omamne; vendar pa je pod tem skorajda vedno še nekaj več, nekaj neotipljivega.«

– Ron Howard, režiser

RON HOWARD (režiser)

se je že kot otroški igralec kalil na malih ekranih in kot najstnik v 70. in 80. letih zaslovel v kultni televizijski seriji Happy Days. Priložnost za režijo lastnega filma mu je prvi ponudil legendarni producent B filmov Roger Corman, za katerega je leta 1977 posnel nizkoproračunsko akcijsko komedijo Grand Theft Auto. Prvi večji uspeh mu je prinesla črna komedija Night Shift (1982), ki zaznamuje tudi Howardovo prvo sodelovanje s producentom Brianom Grazerjem. Tandem je leta 1986 osnoval produkcijsko hišo Imagine Films Entertainment, pod okriljem katere je nastala vrsta uspešnic v Howardovi režiji, na primer fantazijski film Vrbji škrat (Willow, 1988), komedija s Stevom Martinom Starši in otroci (Parenthood, 1989) in z dvema oskarjema nagrajena drama Apollo 13 (1995), od poznih 90. let dalje pa tudi niz uspešnih televizijskih serij, kot sta 24 (2001–2010) in Odbita rodbina (Arrested Development, 2003–). Film Čudoviti um (A Beautiful Mind, 2001) je Howardu poleg kritiške hvale in kopice nagrad prinesel oskarja za najboljši film in režijo. Sledili so nagrajena biografska drama Cinderella Man: legenda o boksarju (Cinderella Man, 2005), zgodovinska drama Frost/Nixon (2008), adaptaciji knjižnih hitov Dana Browna Da Vincijeva šifra (The Da Vinci Code, 2006) ter Angeli in demoni (Angels & Demons, 2009). Leta 2015 smo si na slovenskih platnih lahko ogledali pustolovsko dramo o kitolovcih V srcu morja (In the Heart of the Sea). The Beatles: Osem dni na teden predstavlja avtorjev drugi glasbeni dokumentarni film, potem ko je leta 2013 posnel dokumentarec o eklektičnem glasbenem festivalu Made in America, ki ga prireja ameriški hip hop zvezdnik Jay Z. Ob izjemno plodoviti režijski karieri je Ron Howard ves čas dejaven kot igralec in izvršni producent.

ZANIMIVOST

V kinu se film predvaja skupaj s 30-minutnim posnetkom koncerta skupine The Beatles na Shea Stadiumu v New Yorku leta 1965 pred rekordno množico 56.000 gledalcev. Remastering zvočnega zapisa so opravili v londonskih studiih Abbey Roads, 35-mm filmski negativ pa je bil skeniran v resoluciji 4K in v celoti restavriran.

KRITIKE

»Kot nakaže njegov okorni naslov, je dokumentarec vodila preudarna odločitev, da v enem samem celovečercu preprosto ni mogoče zaobjeti vse kariere banda. Z osredotočenjem na leta, ko so Beatli postali prva glasbena skupina, ki je s turnejami prekrižarila svet, film hkrati ponudi dvoje: zgodovino Beatlov v letih prve slave in poklon njihovemu izjemnemu talentu za živo nastopanje. Glede slednjega bi se rad zahvalil Howardu za tisto, kar je v mojih očeh največja vrlina filma: namesto da bi ubral vse prepogosto taktiko glasbenih dokumentarcev, kjer že po nekaj taktih sledi rez k drugemu prizoru ali pa glasba umolkne pod komentarjem naratorja, pusti Howard Beatlom številne pesmi odigrati v celoti.«

– Godfrey Cheshire, www.rogerebert.com

»Ja, večino teh posnetkov ste že videli – šov Eda Sullivana, bežanje pred ponorelo množico navdušencev, sloviti sestop z letala na ameriško pisto, pikantne replike z novinarskih konferenc, toda z uporabo domačih in neuradnih posnetkov iz hotelskih sob in snemalnega studia uspe Howardov film gledalcu pričarati občutek, kot da vse skupaj opazuje skozi osuple oči glasbene četverice. Kot pravi John Lennon v eni svojih najbolj smešnih replik: če bi Beatli vedeli, zakaj so ljudje tako navdušeni nad njimi, ‘bi ustanovili drug bend in postali managerji’.«

– Paul de Barros, The Seattle Times

»Oskarjevec Ron Howard, režiser filmov Apollo 13 in Da Vincijeva šifra, se ne zdi najočitnejša izbira za režijo dokumentarca o Beatlih, saj ni ne dokumentarist ne goreč glasbeni navdušenec, kot sam priznava. Toda uspelo mu je zbrati nekaj osupljivih arhivskih posnetkov in živahnih intervjujev, tako starih kot novih, ter napraviti energičen, ganljiv in duhovit film o Johnu, Paulu, Georgeu in Ringu. Najboljše trenutke filma pa ponudijo njihovi lastni mladostniški komentarji, zlasti v besednih dvobojih s preresnimi novinarji. ‘To ni umetnost,’ se muza Paul, ‘samo zabavamo se.’ /…/ Howardu uspe najbolj znano zgodbo v popu povedati na svež način in njegov film zelo jasno prikaže, zakaj so bili Beatli takrat taka novost. /…/ Predvsem pa ponudi pogled na uspeh skupine iz ameriške perspektive; zanimivi so posnetki njihovega ogorčenja spričo rasne segregacije in odzivov verskih konservativcev na Lennonovo izjavo, da so Beatli bolj priljubljeni od Jezusa. Čeprav trpko občutimo odsotnost Georgea in Johna, je prekaljena pripovedovalca Paula in Ringa užitek poslušati.«

– Dave Calhoun, Time Out London

»V skladu s Howardovim vedrim, lahkotnim fokusom na zlata leta skupine, polna optimizma in norih avantur, se kamera in pripoved nikoli ne spustita globoko pod površje, dokler zavrte frustracije Beatlov z nenehnim življenjem na poti med zadnjo turnejo, leta 1966, ne dosežejo vrhunca. Občasno vidimo prebliske nelagodja, ki tli v ozadju /…/, toda ti odkloni od kaosa in mladostniške ponorelosti tedaj tesnega tovarištva med člani skupine so karseda redki. Howard želi pričarati vzdušje in ne razkriti ozadja zgodbe. In film gledalca čudovito ponese nazaj v zgodovinski trenutek ter ujame nebrzdani občutek entuziazma, ki je pričakal štiri mladeniče, ko se še niso zavedali, kolikšen del svetovne kulture so osvojili in kakšne legende bodo postali.«

– Alex McCown-Levy, The A.V. Club

Video in fotografije

1videi 1fotografije