Povzetek

VELIKA PUSTOLOVŠČINA SE ZAČNE Z MAJHNIMI KORAKI

Film je posnet med divjimi, neukročenimi živalmi v njihovem naravnem okolju. Zvezdnika zgodbe sta jelenček Ajlo in njegova mama ob pomoči ostalih severnih jelenov. Njuno življenje opazujejo nenevarni losi, hermelini in veverice… naokoli pa prežijo plenilci.

LAPONSKA
leži na skrajnem robu Evrope, znotraj Arktičnega kroga in vključuje severne dele Skandinavije (Norveško, Švedsko in Finsko). Znana je kot domovina Božička in Laponcev, po katerih je tudi dobila ime. Finski del Laponske je kraj z več severnimi jeleni kot ljudmi. Neokrnjena narava se razteza na tisoče kilometrov. Tu so gore z gozdovi in jezeri. Zime so dolge in temne. Rovaniemi je glavno mesto finskega dela Laponske in uradno prebivališče Božička. Čeprav se sonce lahko skriva več mesecev, je svetlobe dovolj. Ponoči luna meče jasne sence na sneg, medtem ko nebo lesketa v soju milijardah zvezd. Pozimi drevesa niso nikoli gola ampak zamrznjena pod debelo plastjo snega, ki jo je veter vklesal v fantastične skulpture. Poleti narava v polnočnem soncu spet zaživi v tisočih barvah.

POKRAJINA IMA GLAVNO VLOGO
Potovanje na Laponsko pomeni vrnitev v čas ledene dobe. Divji severni jeleni niso izginili, le zatekli so se v zadnjo tundro, ki je nekoč pokrivala velik del Evrope. Laponska je ranljiva in se zelo spreminja. Med selitvijo jelenček odkrije krhko območje, ki trpi zaradi človeške dejavnosti. Lisica sreča sovražnike, ki jih je globalno segrevanje potisnilo močno proti severu. Arktika je eno izmed območji na Zemlji, ki je najbolj občutljivo na podnebne spremembe, te pa vplivajo na ekosisteme, pokrajino in vedenje živali, ki so se prisiljene prilagajati.

GLAVNI IGRALCI

Jelenček in mama
Naš jelenček je prišel žal prehitro na svet. Namesto da sredi črede uživa v osrčju čarobne pokrajine vidi okoli sebe le skale in globok sneg. Slaboten in nebogljen je odvisen le od svoje mame. A kmalu bo skozi nevarnosti in ovire pridobil na samozavesti.

Severni jelen
je robustna žival, ki lahko tehta kar 180 kilogramov. Glede na njihovo maso imajo relativno največje rogovje med vsemi jeleni. Razpon lahko sega tudi do 1,5 metra. Zelo dobro so prilagojeni arktičnemu podnebju, zato preživijo tudi hude arktične zime s 50 stopinjami pod ničlo. Z izredno razvitim vohom najdejo travo, lubje, lišaje in grmičevje tudi pozimi. Njihov plašč je lahko rjav, bel ali siv. Severni jelen lahko v nevarnosti teče tudi do 70 km/h.

Polarna lisica
je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble. Prilagojena je na življenje v ekstremno hladnih razmerah in temperaturnih razlikah tudi do 100 °C. Njihova povprečna življenjska doba v divjini je zgolj 3 do 4 leta. Prehranjuje se z majhnimi glodavci, mladiči tjulnjev, ribami, ptiči, mrhovino, jagodičevjem in žuželkami. Njeni naravni plenilci so orli, polarni medvedi, rosomahi in navadne lisice.

Volk
Volkovi živijo na polarnih območjih, kjer ni ledenih plošč. Lahko tudi več let kljubujejo temperaturam pod ničlo, več mesecev v temi in več tednov brez hrane. Ker živijo na tako oddaljenem ozemlju, jih človek ne ogroža. Živijo v manjših krdelih oziroma družinskih skupnostih. Vodilni v krdelu je samec, njegova samica pa mu je skoraj enakovredna.

Medved
Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kg in občasno presežejo 800 kg. Samice so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kg. Odrasli samci merijo 2,1-3,4 m, samice pa okoli 2 metra. Mladiči ob rojstvu tehtajo med 600 in 700 g. V naravi povprečno živijo okoli 30 let, medtem ko lahko v ujetništvu tudi do 40. Jeleni so njihov prvovrstni plen.

Rosomah
ali žeruh je redka kuna, ki živi v arktičnem področju zemeljske oble. Je največji in najmočnejši predstavnik družine kun. Rosomah je vztrajen plenilec in svoj plen večinoma lovi tako, da teče za njim tako dolgo, dokler plen ne omaga. Včasih sedi tudi v zasedi in žrtev napade nepričakovano. Poleti je leminge, male sesalce, ptiče in njihova jajca. Pozimi napada velike živali, kot so severni jeleni.

Video in fotografije

7fotografije