Povzetek

Družinska drama norveškega režiserja Joachima Trierja, ki je k svojemu prvemu angleško govorečemu projektu privabil impresivno igralsko zasedbo.

Priprava razstave, posvečene sloviti vojni fotografinji Isabelle Freed, tri leta po njeni nepričakovani smrti naposled združi njenega moža in oba sina. Ko na površje priplava neprijetna družinska skrivnost, so trije možje prisiljeni uvideti sami sebe v novi luči, pri tem pa morajo na novo opredeliti svoje najgloblje potrebe in želje. Joachim Trier s svojim značilnim hipnotičnim, a obenem silovitim in vedrim slogom sestavi bogat mozaik skrbno izbranih detajlov in sanjavih pokrajin, v katerem osupljive podobe sooči z neizprosnim razkrivanjem človeške narave.

»Film se ukvarja z idejo razvoja v okviru družine, z vprašanjem sožitja, potrebo po ločenosti in jazu, vlogi spomina. Abstrakten je, vendar v življenju naletimo na ta vprašanja. Odraščal sem ob številnih filmih ameriške zahodne obale: Kramer proti Kramerju, Navadni ljudje, Sobotni klub, ki vsi prikazujejo družine iz predmestja z jesenskim listjem. Ugotoviti sem hotel, kako bi bilo ustvariti sodobno različico filma, ki se ukvarja z družbenimi odnosi in sodobno družino.«

– Joachim Trier, režiser in scenarist

JESSE ADAM EISENBERG (Jonah)

Igral je v filmih The Social Network (nominacija za oskarja) Zombieland, Adventureland (nominacija za BAFTO), The Squid and the Whale, Roger Dodger, The Double, Night Moves. Redno piše za The New Yorker in McSweeney’s ter kak humoristični esej objavi tudi v New York Timesu in Harper’s Magazine. Je tudi gledališki dramaturg. Ob Vanessi Redgrave je nastopal v lastni gledališki predstavi The Revisionist. Ravnokar je končal s snemanji fantazijske pustolovske akcije Batman v Supermna: Dawn od Justice. Igral bo Lexa Luthorja.

AMY RYAN (Hannah)

Je igrala v filmih Breathe In, Clear History, Devil’s Knot, Monster Trucks, Goosebumps, Don Verdean, Gone Baby Gone (nominacije za oskarja, zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev), Win Win, Changeling, Before the Devil Knows You’re Dead, Capote, War of the Worlds, Keane, You Can Count on Me… Lansko leto smo jo videli v z oskarjem nagrajeni črni komediji Birdman. Prihaja pa še film Most vohunov (Steven Spielberg). Sicer priznana gledališka igralka je na TV nastopila v serijah The Office, In Treatment in The Wire.

GABRIEL BYRNE (Gene Reed)

Svoj filmski prvenec je doživel z vlogo v celovečercu Johna Boormana Excalibur. Sledile so vloge v filmih Coste-Gavrasa Hanna K., Kena Russella Gothic, Mary Lambert Siesta, Joela in Ethana Coena Miller’s Crossing, Stephena Gyllenhaala A Dangerous Woman, Gillian Armstrong Little Women, Bryana Singerja The Usual Suspects, Jima Jarmuscha Dead Man, Larryja Bishopa Mad Dog Time, Stephena Surjika Weapons of Mass Distraction, Mary McGuckian This is the Sea in prihajajočem The Bridge of San Luis Rey, Randalla Wallacea The Man in the Iron Mask, Tonyja Scotta Enemy of the State, Ruperta Wainwrighta Stigmata, Petra Hyamsa End of Days, in Davida Cronenberga Spider. Njegov trenutni projekt je triler Lies We Tell.

ISABELLE HUPPERT (Isabelle Reed)

je velika Chabrolova muza. Pravijo, da lahko igra vse: naivko, morilko, malomeščanko, intelektualko, umetnico – vse enako prepričljivo. S filmom Čipkarica, ki je bil njen štirinajsti in v katerem je igrala preprosto zapeljano in zapuščeno dekle, se je leta 1976 gledalcem dokončno usedla v srce. Je igralka, ki je največkrat nastopila v uradni konkurenci canskega festivala. Blestela je tudi v drugih Chabrolovih filmih: v Ženski zadevi (Une Affaire de femme, 1998), v uspešni priredbi Flaubertovega romana Gospa Bovary (1991); njena odštekana poštarica v Ceremoniji (La Cérémonie, 1995) ji je prinesla cezarja za najboljšo žensko vlogo. Letos je posnela še dramo Dolina ljubezni (Valley of Love) – Gerard Depardieu.

JOACHIM TRIER (režiser)

je odraščal v družini filmskih ustvarjalcev in s super osmičko začel snemati že pri petih letih. Študiral je na European Film College na Danskem ter na Britanski državni filmski in televizijski akademiji (NFTS) v Londonu. Uveljavil se je s kratkimi filmi Pietà (1999), Still (2001) in Procter (2002). Celovečerni prvenec Repriza (2006) mu je prinesel številne nagrade na mednarodnih festivalih (najboljši režiser Karlovi Vari).

NAGRADE/FESTIVALI

Cannes 2015 (nominacija za Zlato palmo), München 2015 (nominacija za najboljši mednarodni film), Stockholm 2015 (nominacija za najboljši film), norveški filmski festival (nagrada filmskih kritikov), Melbourne 2015, …

KRITIKE

»Podrobno seciranje medosebnih odnosov skozi soočanje s smrtjo ljubljene osebe.«

– Andraž Mele, Koridor

»Trier ponovno dokaže, da je mojster tesnobnega občutka nepripadnosti in izgubljenosti, ki se gledalcu razkriva vzporedno z razkrivanjem glavnih likov. Ocena 9/10.«

– Andraž Mele, Koridor

»V kakšnih drugih rokah bi se Glasnejša od bomb lahko hitro sesirila v hudo jokavo in didaktično zgodbo o žalovanju, starševstvu, odraščanju ali kakšnih drugih nadležnih klišejih. /…/ Trier in Vogt pa namesto tega servirata elegantno, umirjeno, zadržano pripoved, podprto s prvovrstnimi igralskimi kreacijami.«

– Eric Kohn, Indiewire

»Film Glasnejša od bomb /…/ dokaže, da je Trier popolnoma uglašen s tiste vrste dolgo kuhajočimi se konflikti, ki so posledica medsebojnega nerazumevanja in negotovosti, večina filmov studijske produkcije pa jih pogosto senzacionalizira le zato, da bi se film bolje prodajal. Tu šepet ali dotik nosita vso potrebno težo, da gledalci začutimo nekaj globokega.«

– Glenn Heath Jr., Little White Lies

»Glasnejša od bomb je inteligentna obdelava snovi, polne potencialnih pasti. Ko prepleta flashbacke in prevpraševanja v sedanjosti, razkriva boleče družinske skrivnosti in ponuja opažanja o odtujenosti sodobnega življenja, s tem pa stopa Trierjev film na teren, kjer so se pred njim pasli zelo različni filmi, od Ameriške lepote preko filma Mali otroci do Men, Women and Children. Toda film Glasnejša od bomb je pri tem uspešen, ker se Trier osredotoči strogo na svoje like in se upre skušnjavi, da bi v skladu z duhom časa pametoval o tem, kako živimo danes. Ta film ni pridiga, ampak prikaz počasnega procesa žalovanja neke družine.«

– Tim Grierson, Paste Magazine

»S svojimi slepimi ulicami in menjavami perspektiv je Glasnejša od bomb tiste vrste večplastna, ambiciozna, nikoli do konca razrešljiva ameriška drama, ki se je ameriški režiserji nikoli ne lotijo: romaneskna v snovi in strukturi, a docela filmična v načinu izraza.«

– Ignatiy Vishnevetsky, The A.V. Club

»Trier in soscenarist Eskil Vogt v film vključita veliko število individualnih zgodb. /…/ Te niti Trier mojstrsko preplete v nekronoloških zankah (včasih znotraj istega prizora), obenem pa skozi čustveno nabite dialoge in diskretne vizualne informacije zlagoma razkriva podrobnosti o svojih likih.«

– Jordan Cronk, Reverse Shot

»Nepremostljive vrzeli med ljudmi so ena izmed idej, ki Trierja kot režiserja zelo zaposlujejo, čeprav ga zanimajo tudi načini, kako lahko z drugimi ustvarimo smiselne, izpolnjujoče odnose. /…/ Trier in Vogt sta humanista in njuno empatičnost je čutiti skozi ves film – tudi takrat, ko prikazujeta človekove temačnejše vzgibe.«

– David Jenkins, Montages

Video in fotografije

1videi 1fotografije