DVOJINA (»Dual«)

Povzetek

»Dva jezika. Dve noči. Ena skrivnost.«

Vsled tehničnih težav letalo iz Danske, namenjeno v Grčijo, pristane v Sloveniji. Ena izmed potnic je tudi Iben (25), prelepo in skrivnostno dekle iz Danske. Potnike v hotel odpelje Tina (25), mlada Ljubljančanka, ki v okviru poletne službe vozi hotelski shuttle. Iben Tino prosi, da jo zapelje na kratek ogled mesta in Tina privoli, čeprav se ji prošnja tihega dekleta zdi nenavadna.

»Dvojina« je, po besedah režiserja, »film o ljubezni, ki se vrti okoli dejstva, da se vsi ljudje, ne glede na okoliščine v življenju, vedno borijo za preživetje svoje ljubezenske zgodbe«.

Podobno je z nepričakovano ljubeznijo, ki vzcveti med dvema dekletoma – Tino, ki jo je upodobila slovenska igralka Nina Rakovec ter Iben, katere vlogo je odigrala Danka Mia Jexen. Mladi ženski se srečata po naključju – v trenutku, ko ena od njiju nosi veliko breme, druga pa išče svoje mesto v svetu. Izživetje ljubezni je oteženo zaradi ovir, ki jima jih življenje neutrudno postavlja na pot.

Skozi pripoved gledalec občuti bremena in dvome, ki jih nosijo današnji mladi, ki z neskončnimi možnostmi vstopajo v svet odraslih, kjer poskušajo najti svoje mesto, obenem pa se soočajo z občutki praznine. To mladostno iskanje smisla v filmu pridobi priokus banalnosti, ko trči ob izjemno težko življenjsko preizkušnjo. Ljubezen med dekletoma je v filmu tista silovita sila, ki preseže ponavljajoča se vprašanja in dvome, je rešilna bilka in beg, četudi zgolj za trenutek – v brezskrbnost.

Dvojina je v svojem bistvu ljubezenska zgodba – zgodba o dveh osebah, ki se srečata, ko se ne bi smeli, a sta kanček srečnejši, da sta vendarle se.

USTVARJALCI FILMA
Gre za drugi film mladega in nadarjenega Nejca Gazvode, avtorja uspešnice »Izlet«. Takrat zgolj 24-letni režiser je bil s svojim prvencem opažen s strani filmskih selektorjev v Cannesu in nagrajen na večih mednarodnih festivalih (med drugim na filmskem festivalu v Varšavi, Filmfest Hamburg-u v Nemčiji, filmskem festivalu Plan-Sequence Arras v Franciji in na domačem LIFFU).

Dvojino je skupaj z Gazvodo spisal uveljavljen slovenski režiser in scenarist Janez Lapajne (Osebna prtljaga, Kratki stiki, Šelestenje). Produkcijska hiša Perfo (Aleš Pavlin in Andrej Štritof) je film sproducirala v sodelovanju z danskim Beofilm in hrvaškim Studio Dim.

Nejc Gazvoda (režiser, scenarist) se je rodil leta 1985 v Novem mestu. Že v srednji šoli je napisal zbirko kratkih zgodb z naslovom “Vevericam nič ne uide”, za katero je leta 2005 in 2006 prejel več nagrad (Fabula, Zlata ptica). Obenem je avtor treh romanov, od katerih so se vsi uvrstili na seznam za nagrado kresnik, najvišjo slovensko nagrado za najboljši roman leta. Končal je študij filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Gazvoda je za svoj diplomski film »Kanček sreče« (2008) prejel Prešernovo nagrado. Uspehe žanje tudi kot scenarist, njegov kratki film »It is easy« je prejel nagrado za najboljši kratki filmski scenarij na Grossmanovem festivalu (2009). Istega leta je svoje scenaristične izkušnje kalil s pisanjem scenarija za film Osebna prtljaga, skupaj z enim vodilnih slovenskih režiserjev Janezom Lapajnetom. Njegov celovečerni prvenec »Izlet« (2011) se je uvrstil na več kot 30 svetovnih filmskih festivalov in dobil pet nacionalnih filmskih nagrad na Festivalu slovenskega filma ter nagrado za najboljši prvenec na festivalu v Nashvillu. Film je prejel tudi več posebnih omemb (Arras, Cleveland, Skopje) in igralskih nagrad. Nejc se trenutno pripravlja na premiero svojega drugega celovečernega filma »Dvojina« in premiero gledališke predstave »Divjad« po lastnem tekstu.

Produkcijsko hišo Perfo sta leta 2005 ustanovila producenta Andrej Štritof in Aleš Pavlin, ki sta na domačem avdiovizualnem področju dejavna že več kot 15 let. V tem času sta sproducirala na stotine televizijskih oglasov in glasbenih spotov, zadnja leta pa je produkcijska hiša bolj usmerjena tudi v televizijske nadaljevanke ter kratke in celovečerne igrane filme. V Perfu so se tako v zadnjih letih podpisali pod humoristično nadaljevanko in komercialno uspešnico »Lepo je biti sosed« ter mednarodno priznano »Na terapiji«, ki je bila leta 2012 nagrajena z »Viktorjem«.

Usmeritev v filmsko produkcijo so pokazali tudi s posvečanjem kratkim (»Smehljaji« in mednarodno nagrajeni »E-Pigs«), ter dokumentarnim filmom (»Otroci socializma – zamenite mi glavo«).

Leta 2011 je svetovno premiero na Sarajevskem filmskem festivalu doživel prvenec Nejca Gazvode »Izlet«. Film je bil povabljen na več kot 30 mednarodnih festivalih (Karlovy Vary, Varšava, Sao Paolo, Goa, Montpellier, Cleveland, Nashville) ter na večini tudi nagrajen, prejel pa je tudi pet nacionalnih nagrad. Perfo trenutno razvija nekaj novih filmskih projektov in zaključuje snemanje nove televizijske nadaljevanke »Naš vsakdanji kruhek« v režiji Marka Naberšnika.

IGRALCI
Nina Rakovec (Tina) se je rodila maja 1987 v Kranju. Danes članica Celjskega gledališča je v okviru študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) suvereno zavzela vloge Nine Mikhailovne v Čehovi drami Utva, Sofoklesove Antigone, Shakespearove Gertrude itd. Blestela je v celovečercu »Osebna prtljaga« Janeza Lapajneta, v »Izletu« Nejca Gazvode, v»Prepisanih« Klemna Dvornika ter »Vandimi« Jasne Hribernik. Na svoj talent je opozorila tudi v večih kratkih filmih (»Caretaker«, Trst je naš«, itd.) in uspešnem televizijskem filmu »Spomini Angele Vode«.

Za svoje delo je bila nagrajena s Prešernovo nagrado, za vlogo Žive v filmu »Izlet« pa je prejela »Vesno« ter bila opažena na številnih mednarodnih filmskih festivalih. Enkrat subtilna, drugič energična, mlada Nina s svojo odrsko prezenco jemlje dih.

Mia Jexen (Iben) se je rodila marca 1984. Igro je doštudirala na Univerzi Clarendon v Veliki Britaniji. Karizmatična Mia je ena izmed najobetavnejših danskih igralk mlajše generacije. Svojo vsestranskost je pokazala v neštetih gledaliških, filmskih in televizijskih vlogah. Gledalce je očarala v filmih, kot so »The Reunion«, »Black coffee and vinyl«, itd. ter številnih televizijskih nadaljevankah (»2900 Happiness«, »Those who kill«, itd.). Gre za igralko, ki izstopa s svojim neverjetnim občutkom za pristno upodobitev šibkosti in kompleksnosti človeškega značaja. Jure Henigman (Matic) je član Mestnega gledališča in dobitnik Severjeve študentske nagrade ter nagrade za mladega igralca na 44. Borštnikovem srečanju. Igral je v številnih celovečernih filmih; v »Igri s pari« režiserja Mirana Zupaniča, »9:06« Igorja Šterka, »Osebni prtljagi« Janeza Lapajneta, v »Nahrani me z besedami« Martina Turka, itd. Za vlogo Gregorja je v »Izletu« Nejca Gazvode prejel več nagrad; poleg slovenske Vesne tudi nagrado za najboljšo vlogo na filmskem festivalu v Nashvillu. Jure je tudi ponosni nagrajenec prestižne nagrade »Shooting star«, podeljene na Berlinskem filmskem festivalu najobetavnejšim mladim igralcem. Je karizmatičen igralec, ki z lahkoto prehaja med kompleksnimi vlogami sodobnega gledališča in subtilnimi filmskimi liki.

NEKAJ BESED O FILMU S STRANI IGRALCEV IN USTVARJALCEV
Nejc Gazvoda:

»Vedno sem si želel posneti ljubezensko zgodbo in če se nisem rodil v ravno idealni državi za snemanje filmov, sem se vsaj rodil v idealnem jeziku za ljubezensko zgodbo. Dvojina je atmosfersko občasno nadrealistična, impulzivna, tiha, preglasna, lepa… kakor to, kar se dogaja med dvema človekoma – ne nujno moškim in žensko.

Pod vsem tem pa je vseeno prisotna stiska moje generacije mladih Evropejcev za katero se zdi, da v vsem finančnem in ekonomskem kaosu preprosto izginja, kot da je nikoli ni bilo in da je nikoli ne bo nihče potreboval. Dvojina je mali košček negotovega potovanja moje generacije.«

Nina Rakovec (Tina):

»Čarobna Dvojina. Sam scenarij me je kar posrkal vase, v ta kaotičen svet, ki bi bil lahko tako preprost, a nas zaradi okoliščin, frustracij, strahov golta vedno globlje. Ta, na prvi pogled preprosta zgodba dveh oseb, ki se najdeta. Pravijo, da ima vsak nekje svojo dušo dvojčico in da ko jo vidiš – preprosto veš.«

Mia Jexen (Iben):

»Dvojina ni zgolj lepa ljubezenska zgodba. Gre predvsem za zgodbo, ki nas opominja, da ima vsakdo od nas, ne glede na življenjske okoliščine, v sebi moč, da sam začrta trnice po katerih bo teklo njegovo življenje. Iben se znajde v težki situaciji, soočena z mračno prihodnostjo, a se ne predaja obupu, temveč navdahne Tino, da naj ona zaživi življenje v skladu s svojimi sanjami. Naša življenja niso določena s tem, kar se nam pripeti temveč z našimi reakcijami na izzive in ovire, ki jih pred nas postavi življenje.«

VTISI S SNEMANJA
Nejc Gazvoda:

»Pregovorno mirna in mila Ljubljana se je ponoči izkazala za precej nepredvidljivo. Ekipa je tako doživela policijski pregon pretepačev, nek nočni obiskovalec je na glavo padel v kader, spet drugi pa se je oklical za nadzornika Prešernovega trga in nam zelo glasno prepovedal snemati tam.

Film je bil tudi izjemno zahteven, pa čeprav gre za intimno ljubezensko zgodbo– zaradi kratkega časovnega dogajanja je bilo treba skrbeti za sosledje vseh drobnih detajlov, vreme pa nam je bilo naklonjeno precej manj kot pri »Izletu«. Na snemanju se je drugače govorilo kar v štirih jezikih – angleščini, slovenščini, danščini in hrvaščini.«

Nina Rakovec (Tina):

»Delo z Nejcem mi je bilo v velik užitek. Točno je vedel kaj hoče, nas igralce krasno vodil ter poskrbel za ustvarjalno atmosfero na setu. Snemanje je bilo kar naporno, saj smo večinoma snemali ponoči. Zato sem tudi hvaležna izjemni ekipi, ki je ves čas skrbela za naju z Mio, skupaj smo prepevali že v maski in kostumu in se tako pozitivno pripravili na dolgo noč.«

Mia Jexen (Iben):

»Že od samega začetka sem neizmerno uživala v sodelovanju z Nino in Nejcem. Kemija med nami je bila odlična. Delo na vlogi »Iben« je bilo precej zahtevno, neke vrste čustveni vrtiljak.

Poglobila sem se v situacijo, v kateri se moj lik znajde, kar me je precej zaznamovalo. Po drugi strani pa sem se od nje tudi veliko naučila, njen pozitiven vpliv na Tino je na meni pustil močan vtis. Tako kot Tino v filmu, je Iben navdahnila mene. Še vedno pogosto mislim nanjo.«

Jure Henigman (Matic):

»Delo z Nejcem je ena bolj prijetnih stvari, bodisi pred ali na snemanju. Spet si je vzel čas za igralce in prepričan sem, da ne bomo spregledani. To je vedno predvsem njegova zasluga. Imel sem šest snemalnih dni, od tega najbrž enega najzahtevnejših v svoji, sicer še zeleni, karieri. Skupaj s snemalno nočjo pri Dvojini sem bil, pred tem in za tem, prisoten še na nekem drugem snemanju, tako da sem delal 40 ur, praktično neprestano. Smo pa ravno tisto noč snemali mojo najpomembnejšo sceno v filmu- sceno, v kateri sem v zelo intenzivnem čustvenem stanju. Utrujenost mi je na nek način pomagala, me približala Maticu in mislim, da smo se dobro odrezali.«