DELFIN: ZGODBA O SANJAČU
- ANDREJ MURENC, KRISTJAN GUČEK, UROŠ SMOLEJ, Vesna Pernarčič
- EDUARDO SCHULDT
- Animirani - družinski film
- 26. 04. 2012
- sinhronizacija
Povzetek
The Dolphin: Story of a Dreamer
26.04. * družinski animirani film
sinhroniziran v slovenščino
VLOGE (glasovi) – SLOVENSKA RAZLIČICA:
Danijel – KRISTJAN GUČEK
Karl – GREGOR GRUDEN
Živko – JANA ZUPANČIČ
Glas Morja – VESNA PERNARČIČ
Hobotnica – UROŠ SMOLEJ
gospod Griz – ANDREJ MURENC
žanr: družinski animirani film
Animirani pustolovski film DELFIN: ZGODBA O SANJAČU, ki je sinhroniziran v slovenščino, je posnet po knjižni uspešnici Delfin: Zgodba o sanjaču Sergia Bambaréna. Film govori o mladem delfinu, ki zapusti svoje gnezdo in se poda v raziskovanje oceana in poskuša odkriti pravi pomen njegovega življenja.
Plavaj skupaj z delfinom Danielom in njegovi prijatelji na magičnem potovanju, kjer jih čakajo novi podvigi izven varnosti lastnega zaliva! Daniel sledi svojemu srcu v neznano, pri tem pa išče smisel življenja.
PRIPOVEDOVALEC
Nekoč je bil svet ustvarjen iz sanj. Vsa morska bitja so živela srečno in v miru. Njihov resnični smisel življenja je bil slediti glasu srca.
Nihče ne ve zagotovo, kdaj se je to spremenilo, kdaj so pravila utišala njihov notranji glas. In nekega dne so bitja morja, ne da bi opazila, nehala sanjati. Ves čas so delala, lovila ribe noč in dan in se pehala za lažnimi dragocenostmi. Namesto da bi ribarila za preživetje, so živela, da bi ribarila.
A med njimi je živel nekdo, ki mu je bilo usojeno to spremeniti. Nekdo, ki ni nikoli sledil drugim, ampak glasu srca.
Nekdo, ki je še imel sanje in je bil pripravljen premagati svoje strahove in celo tvegati življenje, da bi našel pravi smisel svojega življenja, s tem pa je – nevede –, prinesel svet sanj tudi drugim bitjem. To je zgodba o njem.
Kot je obljubil glas morja, se je Danijel vrnil na ljubljeni otok. Pripovedoval je o svojih dogodivščinah, kako je uresničil svoj sen in odkril smisel življenja. Premagal je dvome in strahove, ki so obstajali le v njegovem srcu. Danijelovo jato je zgodba spodbudila, da so zapustili koralni greben in se podali na širno morje. Čudoviti svet zunaj lagune jih je prevzel in prvič v življenju so se počutili svobodne. Tako kot Danijel so vedeli, da se je začelo njihovo potovanje v deželo sanj. Pa Danijel? Še naprej je potoval po morjih sveta, drsel po valovih in iskal dogodivščine. Ampak to je že nova zgodba.
O sanjaču, ki je v vsakem od nas… Naj se ti sanje uresničijo.
V filmu nastopajo delfin Danijel Aleksander, delfin Miha, delfinček Živko, vodja jate delfinov, manta, stari delfin, mali barakuda, ligenj karl, Karlova mama, Lucij, meduzica, hobotnica, mali prilep, gospod Griz / morski pes, sončna riba, Berta – kitovka grbavka, barakuda, rak in riba,…
VESNA PERNARČIČ (glas Morja)
Rodila se je avgusta 1974 v Ljubljani. Že od drugega razreda naprej sodeluje na RTV Slovenija pri snemanjih radijskih iger, risanih filmov za otroke,… V srednješolskih letih je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš in sodelovala pri sinhronizaciji risank na TV Ljubljana, kasneje Slovenija. Takoj po končani srednji šoli se je vpisala na AGRFT in se po tretjem letniku prvič profesionalno spoprijela z gledališčem na Ptuju. Leta 2004 je v produkciji Pernarčič&Pernarčič in v režiji T. Zinajić pripravila kabaret-monodramo Piaf Edith Piaf (za to vlogo je na Borštnikovem srečanju 2004 dobila nagrado za igro).
DELFINI živijo v vseh morjih sveta. Spadajo v podred zobatih kitov in s tem v red kitov.
Njihova telesa so popolnoma prilagojena življenju v vodi. Telo je hidrodinamične oblike, tako da lažje drsi skozi vodo. Dlake nimajo, saj bi jih le-ta ovirala pri plavanju, zato jih pred mrazom varuje nekaj centimetrov debela plast podkožne tolšče ali maščevja. Orientirajo in sporazumevajo se le z zvočnimi signali. V ustih imajo do 120 ostrih zob, s katerimi zgrabijo spolzek plen, kot so ribe in mehkužci. Delfini hrane ne žvečijo, temveč jo pogoltnejo. Pri delfinih dihanje ni avtomatično kot pri nas. Žival mora načrtovati vsak posamezni vdih. Zato tudi delfini nikoli zares ne spijo. Vsaj tako kot mi ne. Spijo samo s polovico možganov. Velike pliskavke, pa tudi drugi kiti, nikoli ne spijo tako kot ljudje. Ko delfin spi, počiva samo ena polovica možganov, druga pa nadzoruje okolico, skrbi da žival plava in pazi na morebitne nevarnosti. Vsake 4 ure se polovici zamenjata. Ena hemisfera (polovica možganov) je vedno budna. Tako delfin dejansko celo življenje plava.
LIGNJI so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih. Skupaj s sipami sodijo med deseterolovkarje – okrog ust imajo obroč 10 lovk, od katerih je en par podaljšan. Glavonožci so na splošno najkompleksnejše razviti mehkužci, med lignje pa sodijo nekateri od največjih predstavnikov nevretenčarjev sploh (velelignji), ki sodeč po ujetih primerkih dosežejo tudi 16 m v dolžino (skupaj z lovkami).
EDUARDO SCHULDT (režiser, scenarist)
Je leta 2005 režiral prvi perujski 3D animirani film »Pirati v Callau«. Film, ki ga je v distribucijo vzel celo studio UIP in je takrat po gledanosti prehitel Shreka 2, je nastal po otroški knjižni uspešnici z istim imenom Hernana Garrida Lecca. V Južni Ameriki je takoj zavlada »Albertomanija«. Uspeh risanke je bil pričakovan, saj zgodba temelji na popularni knjigi za otroke, ki govori o dečku Albertu in njegovih pustolovščinah v 17. stoletju. Mali Alberto se tako sreča s španskimi galejami, beži pred nizozemskimi gusarji, se zaljubi in reši Indijance iz suženjstva. Schuldt in njegova ekipa niso zaspali na lovorikah in so že naslednje leto naredili računalniško animirani film »Zmaji: Usoda ognja«, ki je govoril o zmaju iz jezera Titicaca. »Delfin: zgodba o sanjaču« je njegov tretji film.
SERGIO BAMBAREN (pisatelj)
se je rodil v Peruju. Na univerzi v ZDA je diplomiral iz kemije. Po srcu je deskar. Iskanje popolnega vala ga je pripeljalo v Avstralijo, kjer živi še danes. Njegovo prvo leposlovno delo je bilo Delfin, ki so mu sledila mnoga druga. V njih nastopajo živali, v njihovih prigodah pa se najdejo tudi ljudje.