BONOBO BENI

Povzetek

Bonobo Beni združuje dokumentarno in filmsko pripoved o opicah bonobo in energični ženski, ki se v slogu Diane Fossey in Jane Goodall bojuje za ohranitev te opičje vrste.

V ekvatorialnem gozdu Demokratične republike Kongo živi opičji mladič Beni s svojci. Star je eno leto in je eden izmed zadnjih novorojencev opičje vrste bonobo. Živi v mirnem in veselem ozračju bonobojev. Večino dneva previsi za materinim vratom. A Benijevo mirno življenje se brutalno konča, ko divji lovci zaradi mesa ubijejo njegovo mamo. Ko za ta tragičen dogodek izve Claudine André, ki že nekaj let živi v Kongu, kjer je odprla naravno zavetišče Lola ya Bonobo, da zaščiti to opičjo vrsto, poišče umirajočega Benija. Beni v njenem zavetišču čez čas uspešno okreva. Spozna življenje v skupnosti in se nauči vseh potrebnih veščin za življenje v džungli, kamor naj bi se po okrevanju vrnil.

Producent filma Loup (Volk) in Dernier Trappeur (Poslednji lovec) prikaže pretresljivo resnično zgodbo o najdenemu opičjemu mladiču bonobo in njegovi vrnitvi v divjino. Skozi zgodbo o bonobu Beniju spoznamo izjemno inteligentno in ogroženo opičjo vrsto ter zgodbo o Claudine André in njenem občudovanja vrednem trudu za zaščito te vrste. Film o bonobojih bo navdušil tako najmlajše kot odrasle.

KDO SO BONOBOJI?
Odkritje te opičje vrste je odjeknilo v tihem svetu zoologov. Sprva so jih imeli za pritlikavo vrsto šimpanzov, pozneje pa so odkrili, da gre za posebno vrsto opic.

Bonobo (Pan panicus) je ob šimpanzih, gorilah in orangutanih četrta vrsta velikih opic. Bonoboji in šimpanzi so si v marsičem podobni, toda če jih pobližje pogledamo, opazimo, da so bonoboji nekoliko manjši in vitkejši. Imajo tudi bolj rožnate ustnice, črn obraz in dolge črne lase z veliko prečko na temenu. Odrasli bonobo lahko zraste tudi do 1 metra in več. Samica tehta 35 kg, samec pa 45 kg. Živijo lahko do 60 let. Čas brejosti traja skoraj 8 mesecev. Opica bonobo je človeku genetsko najbližje. Imamo kar 98 odstotkov skupnih genov.

Bonoboji so izjemno mirnega in prijaznega značaja. Živijo v strukturirani družbi z večplastnimi medosebnimi odnosi. Njihov življenjski prostor so močvirnati gozdovi Kongovske kotline, ki na severu meji na reko Kongo, na jugu pa na reki Sankuru in Kasai. Za kotlino je značilna biotska raznovrstnost vseh oblik življenja, tako rastlinja kot živalstva. V teh gozdovih živijo gorile, gozdni sloni, žirafe in bonoboji. Ti gozdovi so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine in so ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja planeta.

Življenjsko okolje bonobojev čedalje bolj ogrožata divji lov in redčenje gozdov. Les teh gozdov služi za pridobivanje premoga za krajevno prebivalstvo. Bonoboji so žrtve trgovanja z mesom divjih živali. Nastavljene pasti po gozdovih jim lahko zadajo hude poškodbe. Ko lovci pokončajo matere samice zaradi mesa, pa osirotele mladiče pogosto prodajajo na ulicah Kinšase kot sejemske živali.
Naš najbližji sorodnik je na pragu izumrtja. Če so leta 1980 našteli 100.000 primerkov, pa se danes njihovo število giblje med 5.000 do 15.000 primerkov.

O REŽISERJU IN NASTAJANJU FILMA
“Če je François Rabelais nekoč zapisal, da je smeh lasten le človeku, je to gotovo zato, ker ni spoznal opic bonobo.” To so besede, s katerimi je opice bonobo označil Alain Tixier, mojster dokumentarnega filma, med drugim znan po seriji dokumentarcev Po poteh Ushuaie. Ob snemanju dokumentarca o opicah je slišal za opice bonobo in takrat se je odločil, da obišče rezervat Lola Ya Bonobo in dodobra spozna to vrsto opic. Te so s svojim videzom in vedenjem v hipu osvojile njegovo srce. “Bonoboji so manjkajoči člen v naši evoluciji. Srečanje z njimi pa je kot skok v prazgodovino.”
Ko mu je Claudine povedala, da je nek primatolog z Instituta Max Planck opravil primerjalne teste med ljudmi, šimpanzi in bonoboji na primerljivi razvojni stopnji, na katerih je najvišjo oceno osvojil bonobo Beni, se je odločil, da bo glavni lik njegovega filma bonobo Beni. Prav tako je nanj vplivala resnična zgodba o bonobu Kanzyju iz laboratorija univerze v Atlanti, ki razume 3000 angleških besed in komunicira prek računalnika s 600 piktogrami, ki predstavljajo besede in koncepte.

“Bonoboji so žrtve tragične zgodovine Konga, zato upam, da bom s filmom ljudi opozoril na njihovo negotovo usodo in Claudinin boj za zaščito te vrste. ”

Ljudje prek filma spoznajo ne le fascinantno vrsto opic, temveč tudi delo in prizadevanje Claudine André, da zaščiti to ogroženo živalsko vrsto. Film opozarja, da vse, kar se dogaja v Afriki, zadeva tudi nas. Prinese drugačen pogled na slabo poznano živalsko vrsto, ki se je zaradi človeka znašla na pragu izumrtja. Njihova zgodba je pretresljiva, srečanje z njimi pa pravi šok, ki nas opomni na lastno zgodovino in civilizacijo.

CLAUDINE ANDRÉ IN ZAVETIŠČE “LOLA YA BONOBO”
Belgijka Claudine André, ki igra lastno vlogo v filmu, je ustanoviteljica naravnega zavetišča Lola ya bobobo (v lingalščini to pomeni “raj za bonoboje”). Strastna ljubiteljica etnologije in fotografiranja, hči kolonov in mati petih otrok je nekega dne spoznala slabo in propadajoče stanje v živalskem vrtu v Kinšasi v času državljanske vojne med letoma 1993 in 2002. Odločila se ga je rešiti. Kmalu zatem so ji trgovci prinesli umirajočega mladiča bonobo. Bonoboja ji je uspelo rešiti, ljudje pa so začeli k njej nositi še druge osirotele opičje mladiče. Sčasoma je nastala majhna skupnost bonobojev. Danes živijo v naravnem 15 hektarjev velikem gozdu, ki je skoraj enakovreden njihovemu izvornemu življenjskemu okolju. Sem zahajajo številni študentje in znanstveniki primatologi, ki opazujejo bonoboje, in skušajo razvozlati njihovo govorico.

Claudine André si za svoje delovanje prizadeva pridobiti sredstva različnih mednarodnih organizacij, znatno pomoč ji namenja tudi francoska igralka Brigitte Bardot. Leta 2000 so ustanovili PASA (Pan-African Sanctuary Alliance), zvezo 18 panafriških tovrstnih zavetišč. Zveza je pripomogla k izboljšanju organizacijskih izobraževalnih in zdravstvenih razmer dela na področju zaščite opic. Kljub temu ostaja trgovanje z mesom divjih živali še vedno največja grožnja za opice bonobo, zato Claudine André poudarja pomen osveščanja izobraževanja zlasti otrok o pomenu bonobojev. Vsako leto svetišče namreč obišče 30.000 otrok.