Bambi: življenjska pot v gozdu

Povzetek

Prijateljstvo, spoštovanje in odkrivanje sebe in drugih ter pojmovanje nevarnosti so poetično raziskani v filmski priredbi, napisani kot hvalnica naravi. Zgodba o Bambiju pripoveduje o prvih letih življenja jelenčka in o preizkušnjah, s katerimi se mora soočiti v gozdu … Pripoved o iniciaciji in oda naravi nas uči, da moramo vedno ohraniti upanje.

Mladi jelenček od prvih dni svojega življenja občuduje vse, kar ga obdaja, ob njem pa je tudi mama, polna nežnosti in ljubezni, ki ga uči osnovnih stvari, potrebnih za preživetje. Ko Bambi odrašča, sklepa prijateljstva z mnogimi gozdnimi živalmi in spozna Faline, ki bo postala njegovo dekle. Toda s prihodom jeseni Bambi osiroti, saj mu lovci mamo odvzamejo. Takrat odkrije, da ni sam. Njegov oče, Princ, bdi nad njim in ga uči, kako se zaščititi pred nevarnostmi življenja v divjini, predvsem pa … kako odrasti. Pred srnjakom so velike in težke preizkušnje, saj je življenje v gozdu nevarno in negotovo.

Brezčasno pripoved avstrijskega pisatelja Felixa Saltna iz leta 1923 so otroci po vsem svetu poznali predvsem po idealizirani Disneyjevi filmski priredbi iz leta 1942. A je zgodba, kot si jo je pred stotimi leti zamislil Salten, precej bolj kompleksna.

“Zgodba o Bambiju je polna temeljnih življenjskih načel in čudovita v svoji preprostosti. Bambiju se ni mogoče upreti, film je naravnost čudovit … Je oda naravi, očarljiv intermezzo v tem brutalnem svetu. Ves film je prežet s čustvi.”
– Mylène Farmer

KNJIŽNA PREDLOGA
Pisatelj Felix Salten, Avstrijec madžarskega rodu, ki se je rodil leta 1869 in umrl leta 1945, je bil dramatik, scenarist in romanopisec. Napisal je več zgodb o živalih, med drugim leta 1923 znamenitega Bambija. Ime izvira iz italijanske besede bambino (otrok), zgodbo pa je navdihnilo njegovo bivanje v Alpah. Roman Bambi: življenjska pot v gozdu je požel ogromen uspeh.

Po knjigi Bambi: življenjska pot v gozdu avstrijskega pisatelja Felixa Saltna iz leta 1923.

DRAGOCENA GLASBA, KI JO ZA NAS IGRA NARAVA
Michel Fessler

Živali nas obkrožajo že od nekdaj, so naše prijateljice in sosede, včasih nas celo najbolj divje pridejo obiskat na vrata naših vrtov. Jedo le tisto, kar morajo, in živijo v skladu s svojimi instinkti. Potrebujejo zavetje in gnezdo, ki jih varuje pred vremenskimi vplivi in plenilci. Svoje življenje prilagajajo ritmom letnih časov. Ko sem odraščal v Srednjeafriški republiki in Senegalu, sem se od njih veliko naučil.

Če bodo svetovni gozdovi ogroženi, si morda nikoli ne bomo opomogli … Živali so del našega življenja, del nas samih – včasih se nam prikradejo v sanje … Najstarejše civilizacije (na primer Egipt v času faraonov) so jih imele za božanstva, nekatera avtohtona ljudstva v Ameriki in Amazoniji ter indijska podcelina pa v to verjamejo še danes. Vsako živo bitje na Zemlji ima srce, ki utripa v ritmu glasbe, ki jo za nas igra narava. Divje živali od nas ne zahtevajo ničesar, želijo le živeti tako dolgo, kot jim omogoča življenje na Zemlji. Naši gozdovi so čudoviti dragulji, ki jih moramo ohraniti.

Bodimo dobrohotni in pozorni do vseh živali, ki nas obkrožajo na tem planetu. Potrebujejo nas. Zato bi vam v tem filmu tako zelo rad povedal resnično zgodbo o Bambiju Felixa Saltna, zgodbo o Življenjski poti v gozdu.

»Celotna zgodba o Bambiju je zgrajena na temi ciklov: letni časi, rojstvo, življenje in smrt, ki je tu obravnavana v obliki metafore izginotja … Znanje prihaja z odkrivanjem narave, učenje s trudom, ki ga mora Bambi vložiti v odraščanje. Nasledstvo generacij in identifikacija s starejšimi sta ponavljajoči se temi v tej iniciacijski zgodbi. Prijateljstvo, spoštovanje ter odkrivanje sebe, nevarnosti in drugih so v tej filmski priredbi, napisani kot oda naravi, obravnavani poetično.«

SNEMANJE Z ŽIVALMI …
Brez omejitev, potrpežljivo in z veliko prijaznosti. To so tri živalska pravila, ki smo si jih postavili, da bi lahko Bambi in njegovi prijatelji zaživeli na platnu. Čeprav se naši “igralci”, jelenčki, košute, jeleni, vrana, zajec, rakun in volk, ki živijo v parku Animal Contact, ne bojijo ljudi, so še vedno divje živali. Med šestnajstimi tedni snemanja nismo smeli tega nikoli pozabiti. Še posebej zato, ker so bili Bambi in druge živali v zgodbi na naše veliko veselje vsak dan malo bolj navajeni na nas.

Kako so živali postale igralci?
Ker Bambi v zgodbi doživi veliko dogodivščin in sreča različne like, so naši skrbniki živali že pred in med snemanjem pripravili na večkratne ponovitve posameznih prizorov. Po koncu prizora je vsaka žival za nagrado dobila svoj najljubši priboljšek, veliko naklonjenosti in objemov, preden smo začeli snemati nov prizor … Tako so nam pred kamerami z naravno velikodušnostjo ponudile tisto, kar smo hoteli videti.

Naša ekipa je morala biti ves čas pozorna na dobro počutje živali in njihove biološke ritme. Prisotnost živali je bila za našo filmsko ekipo enkratno doživetje, ki nam je omogočilo mirno in poetično čustvovanje sredi narave. To se odraža tudi v lepoti filmskih prizorov v naravnem okolju. Živali od konca snemanja uživajo v mirnem življenju v parku Animal Contact, morda pa bodo celo igrale še v kakšnem filmu.

ŽIVALI V FILMU – Bambi / Bambijeva mama / Bambijev oče / Faline in njena mama / Bambijevi starejši bratje / Vrana / Zajec / Rakun / Volk / Divji prašič / Orel / Jež / Gad / Sova uharica / Sova belka / Veverica / Miška ter ptice in žuželke …

MURIEL BEC IN ANIMAL CONTACT
Muriel Bec je že 30 let priznana strokovnjakinja na področju usposabljanja živali za avdiovizualni svet in ima za seboj že več kot 1.000 filmov, med drugim filme Nicolasa Vaniera, Luca Bessona, Pierra Salvadorija, Danyja Boona… Njeno podjetje Animal Contact ima sedež v francoskem departmaju Loiret. S svojim znanjem in izkušnjami je nekaterim največjim režiserskim imenom pomagala pri ustvarjanju več sto mednarodnih filmov, televizijskih oddaj, oglasov, fotografij, prireditev, gledaliških iger, oper in nastopov v živo.

Njena poklicna pot je edinstvena. Hčeri učiteljev ne bi nihče napovedal takšne prihodnosti. Kot otrok je večino časa preživela v naravi in opazovala živali, pri sedmih letih je tako našla in ukrotila vrano, ki ji je sledila povsod. Pri desetih letih je svojega psa naučila zapirati vrata, se pretvarjati, da je mrtev, in nositi različne predmete. Čeprav je bila samouk, je bila njena pot jasno začrtana.

Pri 18 letih se je odpravila v Združene države Amerike študirat etologijo. Ob vrnitvi v Francijo je po naključju spoznala filmskega dreserja živali. Ugotovila je, da ta dejavnost združuje vse, kar ji je všeč: osmozo z živalmi, kinematografijo, pustolovščine, odsotnost rutine, srečanja z ljudmi, tehnične izzive …

Čeprav se ukvarja z dresuro, se Muriel v tem strogem izrazu ne prepozna. Raje govori o režiranju živali: »Še zdaleč ne gre za dresiranje, temveč za uporabo sposobnosti živali in njene želje po komunikaciji in deljenju z drugimi.« Animal Contact je z MC4 sodeloval že pri snemanju filma Jaz in moj muc Ru režiserja Guillauma Maidatchevskega, ki je izšel leta 2023.

ANIMAL CONTACT
V 24 hektarjev velikem parku z gozdovi, travniki, rekami in ribniki se živali počutijo kot doma. Tukaj živi skoraj 300 živali, ki jih obdaja ekipa skrbnikov. Vse je namenjeno snemanju. Varovane prostore dopolnjujejo studio z modrim ozadjem in številne druge kapacitete (nastanitveni prostori, pisarne, sejne sobe in gostinska ponudba).

FILM, POSNET V SREDIŠČU REGIJE VAL DE LOIRE IN V DEPARTMAJU LOIRET
Upati si morate narediti prvi korak in se peš, s kolesom ali na konju podati med več kot 50.000 hektarjev veličastnih dreves, da se odklopite od vsakdanjega življenja in se naužijete svežega zraka. Gozd departmaja Loiret obsega več kot 50.000 hektarjev in vključuje največji državni gozd v Franciji (Orleanski gozd). Bogat je z različnimi okolji, redkimi vrstami, vodnimi površinami, brezni, izviri, podrastjo in rastišči lilij, hijacint, narcis in celo borovnic. Tukaj uspeva več kot 730 rastlinskih vrst (med njimi 30 rastlin, ki so na nacionalni ali regionalni ravni redke) in nešteto gliv. Je zatočišče za različne vrste prostoživečih živali, od jelenov in divjih prašičev do 180 vrst ptic (več kot v kateremkoli drugem nižinskem gozdu) ter številnih žuželk.

Spoštljivi sprehajalci lahko občudujejo tudi let velikih ptic ujed. Tukaj gnezdi enajst vrst dnevnih in štiri vrste nočnih ptic ujed, med katerimi so nekatere najredkejše v Franciji, zlasti ribji orel, ki je po izginotju iz Francije prvič gnezdil prav v Orleanskem gozdu.

MICHEL FESSLER (režiser)
Michel Fessler je vrhunski scenarist, ki je napisal ali sooblikoval več kot trideset francoskih in mednarodnih filmov. Rad menja žanre in tako prehaja od pustolovščin do intimnih in psiholoških dram. Leta 2022 se je podpisal pod dva mednarodna uspeha: Hrastovo srce, igrani dokumentarec v režiji Michela Seydouxa in Laurenta Charbonnierja, ter celovečerni animirani film po Sempéjevih ilustracijah Mali Nikec, ki ga je napisal skupaj z Anne Goscinny in ki je prejel veliko nagrado na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Annecyju. Širšo javnost je nase opozoril s tremi za oskarja nominiranimi filmi: Smešno, Farinelli in Popotovanje cesarskega pingvina.