Povzetek

Nick Cave – Nick Cave

Susie Bick/Cave – Susie Bick/Cave

Ray Winstone – Ray Winstone

Blixa Bargeld – Blixa Bargeld

Kyle Minogue – Kyle Minogue

George Vjestica – George Vjestica

Arthur Cave – Arthur Cave

Earl Cave – Earl Cave

KRATKA VSEBINA

Dvajsettisoči dan v življenju Nicka Cava – od jutranjega zvoka budilke do sprehoda po plaži po večernem koncertu.

Celovečerni dokumentarni prvenec britanskih režiserjev Iaina Forsytha in Jane Pollard v namišljenem dnevu oriše življenjsko zgodbo avstralskega glasbenika Nicka Cava. Filmska pripoved razlaga Cavov pogled na svet in njegovo filozofijo, ki jo prenaša na glasbeno ustvarjanje. Dramatizirani prizori se vračajo v glasbenikovo otroštvo, njegovi glasbeni sopotniki, kot sta Blixa Bargeld in Kylie Minogue, pa se spominjajo minulih sodelovanj. Kombinacija igranih in dokumentarnih posnetkov na vsakem koraku briše mejo med umišljenim in resničnim ter med zasebnim in javnim. Dvajset tisoč dni na Zemlji ni toliko klasični dokumentarec kot portret nebrzdane ustvarjalnosti.

NICHOLAS EDWARD »NICK« CAVE

avstralski glasbenik, pisec besedil, pisatelj, scenarist in občasni filmski igralec. Svet ga najbolj pozna kot frontmana priznane skupine Nick Cave and the Bad Seeds, ki je bila ustanovljena leta 1984. Skupina je znana po svojih različnih vplivih in glasbenih slogih. V začetku 80. let je bil pevec skupine The Birthday Party, ki je slovela po svojih temačnih, izzivalnih besedilih in grobih zvokih, ki so jih navdahnili free jazz, blues in post-punk. Leta 2006 je Cave ustanovil garažni rock skupino Grinderman, ki je naslednjega leta izdala svoj prvenec. Lastnosti glasbe Nicka Cavea so čustvena globina, raznolikost vplivov in lirična obsedenost z »religijo, smrtjo, ljubeznijo, Ameriko in nasiljem. Nick Cave trenutno domuje v kraju Brighton and Hove v Angliji.

Nick se je rodil v mestecu Warracknabeal v Avstraliji. Ima dva brata, Tima (1952) in Petra (1954), ter sestro Julie (1959). Kot otrok je bil vzgajan v anglikanskem duhu in je tudi pel v deškem cerkvenem zboru v katedrali Wanganatta. Kmalu je zasovražil zadržanost malomeščanske Avstralije. Mnogokrat se je znašel v težavah s šolsko avtoriteto, zato sta ga starša leta 1970 poslala v internat klasične gimnazije Caulfield v Melbournu. Pridružil se je šolskemu zboru pod vodstvom zborovodje Normana Kaya. Doma je imel klavir, kar mu je kasneje zelo koristilo. Naslednjega leta je postal »dnevni fant«, ko se je z družino preselil v predmestje Melbourna. Ko mu je bilo 19 let, je njegov oče umrl v prometni nesreči. Po srednji šoli je študiral slikarstvo na Tehnološkem inštitutu, a je prenehal že naslednje leto, da bi se posvetil glasbi. V tem času je začel jemati heroin. Leta 2008 je na tej univerzi prejel častni naziv doktorja prava.

THE BIRTHDAY PARTY (1973-1984)

Leta 1973 je Cave srečal Micka Harveya (kitara), Tracyja Pewa (bas kitara) in Philla Calverta (bobni). Bili so sošolci na klasični gimnaziji. Skupaj so ustanovili skupino s Caveom kot pevcem. Njihov repertoar je obsegal proto-punk verzije pesmi glasbenikov in skupin, kot so npr. Lou Reed, David Bowie, Alice Cooper, Roxy Music in Alex Harvey. Leta 1977 so po končani šoli izbrali ime The Boys Next Door in začeli igrati večinoma izvirne skladbe. Kitarist in pisec besedil Rowland S. Howard se je skupini pridružil leta 1978. Od leta 1977 do razpada skupine leta 1984 (v tistem času so že ustvarjali pod imenom The Birthday Party) se je skupina preizkusila v različnih glasbenih slogih. V poznih 1970. letih so bili del melbournske post-punk glasbene scene. Preden so postali Birthday Party in se preselili v London ter kasneje Zahodni Berlin, so v Avstraliji odigrali mnogo koncertov v živo. Dekle in muza Nicka Cavea, Avstralka Anita Lane, je skupaj s skupino odšla v London. Birthday Party so kmalu postali razvpiti zaradi svojih provokativnih koncertov, na katerih je Cave brcal občinstvo, vreščal, tulil in se metal po odru ob spremljavi bobneče rock glasbe ter hreščanja kitar. Ko je skupina postala kultna in je imela spremljevalce tako v Avstraliji kot v Evropi, so The Birthday Party razpadli v letu 1984. Howard in Cave zaradu nestrinjanj nista več mogla sodelovati, poleg tega pa sta bila zelo izčrpana zaradi alkohola in drog.

THE BAD SEEDS (OD LETA 1984)

Skupina je s Caveom kot frontmanom in voditeljem izdala 14 studijskih albumov. Njihov najnovejši, Dig, Lazarus, Dig!!! je izšel 8. aprila 2008.

SAMOSTOJNA KARIERA IN GRINDERMAN

Poleg tega, da je koncertiral z Nick Cave and the Bad Seeds, je Cave od 90. let nastopal na »solo« turnejah, kjer je sam pel in igral klavir, Warren Ellis violino ter harmoniko, spremljali pa so ju različni glasbeniki na bas kitari in bobnih. Trenutni spremljevalni trio so glasbeniki iz The Bad Seeds Martyn P. Casey, Jim Sclavunos in Warren Ellis (ki se jih je prijel vzdevek Mini-Seeds). Leta 2006 je ta razporeditev skupaj s Caveom na električni kitari nadaljevala samostojne turneje, kjer so preigravali glasbo Bad Seeds. Leta 2007 je izšel album z novimi skladbami Caveovega »solo« kvarteta, ki se zdaj imenuje Grinderman.

KRITIKE
»Nikomur izmed nas ni bila zares všeč tradicionalna oblika glasbenega dokumentarca. Misel, da opazovanje Bona med pomivanjem posode in spremljanjem otrok v šolo nekako razkrije ‘resnico’ o tem umetniku. Vsem se je zdelo, da kakovosten rockovski zvezdnik v resnici postane umetnost, ki jo je ustvaril.«

– Iain Forsyth

»Upala bi si trditi, da glasbeni dokumentarec (ki je v resnici veliko več kot to) 20.000 dni na Zemlji niti ni film, ki bi zanimal samo ljubitelje Nicka Cava, ampak glede na to, kakšen status ima avstralski bard v Ljubljani (in sodeč po prvih trendih predprodaje vstopnic), vas ni treba še dodatno prepričevati. Rahlo sarkastični, presenetljivo duhoviti Cave (in ja, ves čas nosi do popolnosti ukrojeno obleko) v tem kvazidokumentarcu hkrati podpihuje in satirizira lastni mitološki status (čisto resno recimo katalogizira predmete za »Spominski muzej Nicka Cava«, katerega ustanovitev je zahteval sam). Film, ki se niti ne pretvarja, da nam bo pomagal pokukati za zaveso zvezdništva in uzreti »pravega« Cava, ponudi nekaj veliko boljšega kot resničnost: do popolnosti odigrano vlogo filozofsko-dekadentnega, rockovskega božanstva. Oh, pa tudi glasbena podlaga je super.«

– Ana Jurc, MMC/RTV SLO

NAGRADE / FESTIVALI

Mednarodni festival Atene 2014 – nagrada Zlata atena

Mednarodni festival Istanbul 2014 – nagrada FIPRESCI

Mednarodni festival Sundance 2014 – nagrada za režijo in dokumentarec ter nominacija žirije

Mednarodni festival Sydney 2014 – nominacija za najboljši film

Video in fotografije

1videi 1fotografije