Intervju: Jaz in moj muc Ru
Družinski film JAZ IN MOJ MUC RU prihaja v kina 13. maja. Preberite intervju z režiserjem filma (Guillaume Maidatchevsky).
Guillaume Maidacthevsky je francoski režiser in specialist za živali, ki je delal tako za neodvisne produkcije kot za velike francoske in mednarodne televizijske kanale, kot so National Geographic, BBC, Discovery, ZDF, Sky … Študij biologije ga je postopoma usmeril v snemanje filmov z ekološkim pomenom. Največkrat piše in režira zgodbe, povezane z naravo in varovanjem okolja. Ljudi rad spodbuja k sanjarjenju in pripovedovanju zgodb, živali pa snema, kot bi snemal igralce, na višini njihovih oči, saj se tam skrivajo čustva. Ni pomembno, kateri vrsti pripadamo, zanj ima vsaka žival svojo osebnost, s svojimi filmi pa skuša pripovedovati univerzalne zgodbe.
Film je posnet po knjigi Mauricea Genevoixa, ki je izšla leta 1931. Kako je prišla v vaše roke?
Eden od scenaristov, Stéphane Millière, je pred kakšnimi desetimi leti odkupil pravice za knjigo. Kontaktiral me je potem, ko si je v kinu ogledal moj prvi celovečerec Kraljestvo severnega jelenčka. Knjiga se mi je zdela še posebej zapleten izziv, ker posreduje zelo univerzalne vrednote, hkrati pa smo jo morali posodobiti za mlado občinstvo 21. stoletja in mu omogočiti, da se identificira z liki. Iz knjige smo ohranili predvsem perspektivo živali in njeno dojemanje narave. Z mačkom je to še toliko bolj zanimivo, ker se ga ne da »disciplinirati« tako hitro kot psa. Maček živi med dvema svetovoma, domačim in zunanjim, ima svojo neukrotljivo plat, svojo voljo.
Ste se na začetku projekta bali »sindroma ljubke živalce«?
Že od začetka sem vedel, da nočem posneti banalnega filma. Prav zato sem hotel ohraniti krutost, ki jo najdemo v knjigi, kjer je na primer zelo natančno opisano, kako maček ubije rovko. Mačka sem hotel prikazati takšnega, kot je. Včasih je ljubek, a je tudi lovec, plenilec, ki se zna igrati s svojim plenom. Vendarle gre za žival, ki zjutraj na vrtu ubije ptico, zvečer pa prede na vašem kavču. Želel sem, da otroci spoznajo, da ima maček svojo svobodo in da se sam odloča, ali jo bo izkoristil ali ne.
Vajeni ste snemati v spektakularnih okoljih, Kraljestvo severnega jelenčka je bilo na primer posneto na Laponskem. Tokrat ste snemali v urbanem okolju in v francoskih gozdovih. Vam je bila ta bolj »vsakdanja« dimenzija izziv?
Okolje, v katerem živimo vsak dan, je težje polepšati. Potem sta tu še ločitev staršev in izginotje živali, ki sta mnogim izmed nas znani situaciji. Bistveno se mi je zdelo, da ne smem nikoli pozabiti, kaj hočem povedati. Spraševal sem se, kako lahko Ru otrokom pomaga odrasti.
Je zato ločitev ena od tem filma?
Jaz in moj muc Ru je poučna zgodba o tem, kako se dve bitji izoblikujeta. Kaže, kako lahko pri ločitvi otroku pomaga nekdo tretji, v tem primeru maček. Res verjamem, da lahko žival človeku prinese mir. Hkrati pa deklica spozna, da maček odrašča hitreje od nje, da postaja odrasel in sprejema svoje odločitve.