V sredo, 11. novembra, se bo s francoskim filmom GAGARIN začel 31. Ljubljanski mednarodni filmski festival, ki bo potekal do vključno nedelje, 22. novembra. V tekmovalnem sklopu Perspektive se bo za nagrado vodomec potegovalo pet filmov – Asistentka, Gagarin, Izgnanstvo, Moj jutranji smeh in Sadeži pozabe. O nagrajenem filmu bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo novinarka, komentatorka in urednica Ženja Leiler, direktorica produkcijske hiše Nosorogi in producentka Marina Gumzi ter urednik, scenarist in prevajalec Zdravko Duša.

Kot je dejal programski vodja festivala Simon Popek, si na Liffu še vedno prizadevajo ohranjati klasično kino izkušnjo. Glede na to, da je bilo v program 31. Liffa prvotno uvrščenih 55 celovečernih filmov (in izbor kratkih), od tega 17 iz retrospektive Federica Fellinija, bodo, če bodo epidemiološke razmere dopuščale, preostale načrtovane filme letošnjega festivala v dvoranah prikazali decembra.

GAGARIN (“Gagarine”)

Gagarin je portret življenjskega utripa v rasno pestrem predelu na obrobju Pariza. Francoski film, posnet ob resničnem rušenju ogromnega stanovanjskega kompleksa Cité Gagarine, skozi preplet realizma in bujne domišljije izriše sanje mladega fanta, ki želi ubežati vsakdanji resničnosti.

ASISTENTKA (“The Assistant”)

Prvenec ameriške režiserke Kitty Green se ohlapno, a dovolj jasno navezuje na aktualno #metoo gibanje oziroma na sodni proces proti producentu Harveyju Weinsteinu. Gre za dramo o enem dnevu v življenju Jane (odlična Julia Garner), mlade asistentke v firmi, ki se ukvarja s filmsko produkcijo in kjer je znana kot tista, ki prva pride in zadnja zapusti svoje delovno mesto. Tekom dneva se pritiski na glavno junakinjo še bolj stopnjujejo, še posebej, ko ta spozna, da njen šef zlorablja svojo moč in visok položaj za rekrutiranje novih asistentk, ki jih ocenjuje zgolj po videzu in pripravljenosti za popolno podrejenost.

IZGNANSTVO (“Exil”)

Izgnanstvo, vročična, z elementi srhljivke začinjena študija moškega, ki se čuti diskriminiranega in se vse bolj zapleta v mreže lastne paranoje, je zmagovalni film letošnjega sarajevskega filmskega festivala.

SADEŽI POZABE (“Apples”)

Sadeži pozabe je alegorična in duhovita filmska pripoved o tem, kako čustva vplivajo na človekov spomin in kakšno vlogo ima pri tem sodobna tehnologija.

DRAGI TOVARIŠI! (“Dear Comrades!”)

V sklopu Predpremiere bo na ogled filmi Dragi tovariši o krvavih dogodkih, ki so v šestdesetih letih pretresli podeželsko mesto v nekdanji Sovjetski zvezi, a so zaradi prikrivanja oblasti dolga desetletja ostali zamolčani.

IZBRISATI ZGODOVINO (“Delete History”)

V filmu Izbrisati zgodovino je režijski duo Benoît Delepine in Gustave Kervern v zgodbo o treh zgubah v poznih srednjih letih, ki pa premorejo obilo srčnosti, zapakiral ironično-kritičen pogled na najbolj pereče oblike sodobnih e-odvisnosti.

MARTIN EDEN (“Martin Eden”)

Režiser Pietro Marcello je navdih za film Martin Eden, ki obravnava številne aktualne tematike, kot so individualizem, družbena razslojenost ter vloga in pomen kulture v družbi, našel v istoimenskem romanu Jacka Londona.

POLETJE ’85 (“Summer of 85”)

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni. François Ozon se s filmom Poletje ’85 vrača k svojim filmskim koreninam s tragično romantično zgodbo o brezskrbnem prijateljstvu in neuslišani ljubezni na obali Normandije, posneto po romanu Aidana Chambersa.

TERAPIJA (“Thalasso”)

Šest let po filmu Ugrabitev Michela Houellebecqa se razvpiti francoski pisatelj vrača na filmska platna v filmu Terapija, tokrat v družbi Gérarda Depardieuja.

SOL SOLZA (“The Salt of Tears”)

V sklopu Kralji in kraljice bo na ogledu film Sol solza. Ljubezenske izkušnje mladega mizarja se v filmu pred gledalcem nizajo v črno-belem kontrastu s stilizirano narativno distanco, v kateri zaživita tako mladostna čutnost kot zrela pomirjenost s preteklostjo, poosebljena v njegovem ostarelem očetu.

ZLO NE OBSTAJA (“There is No Evil”)

V sklopu Panorama bo na ogled film Zlo ne obstaja. Štiri zgodbe na temo smrtne kazni so iranskemu režiserju Mohammadu Rasoulofu prinesle zlatega medveda za najboljši film na letošnjem Berlinalu.

MANDIBULE (“Mandibules”)

Po zgodbah o avtomobilski gumi in semiš jakni je francoski režiser Quentin Dupieux, ki ga odlikuje specifičen smisel za humor, glavno vlogo v svojem novem filmu Mandibule namenil velikanski mesarski muhi – in prisrčni človeški neumnosti. Film bo na ogled v sklopu Ekstravaganca.