ŽELEZNA LADY (»The Iron Lady«)

Povzetek

Železna lady pripoveduje zgodbo o Margaret Thatcher, ženski, ki je bržkone prva z zgodovini britanske vladajoče politike porušila zidove, ki so strogo ločevali spol in razredno pripadnost od sveta, v katerem je dotlej strogo vladal zgolj moški spol. To je zgodba, ki se vešče vrti okrog oblasti in cene zanjo ter je hkrati izjemen in pretanjen portret neverjetne in zapletene ženske.

Meryl Streep o odločitvi, da sprejme vlogo, in o tem, na kako nenavaden način se je je lotila, pripoveduje: “Sploh nisem imela časa razmišljati o njej,” se spominja. “Z letalom sem priletela v London in imeli naj bi teden dni vaj in priprav pred začetkom snemanja. Bil je januar in priznam, da sem bila tedaj, ko sem vlogo sprejela, prepričana, da bom imela več časa za priprave. Toda preživela sem peklenska Božič in Novo leto – mož je imel več zelo resnih operacij in umrla je moja zelo dobra prijateljica. Zato sem ob prihodu v London imela občutek, da sem popolnoma nepripravljena nanjo. Za ves teden sem se zaprla v majhno dnevno sobo z električnim kaminom in delala 24 ur na dan. Roy (Helland), ki skrbi za moje pričeske in ličenje, je stanoval tik zraven mene; nosil mi je čaj in mi pod vrati puščal sporočila.”

“Kljub omejenemu času pa sem se kar potopila v Margaretin lik in uspelo mi je razviti občutek, kakšno je bržkone bilo njeno življenje – stoodstotno osredotočenje, popolna pripravljenost vedoč, da mora biti desetkrat hitrejša, bolj pripravljena in pred vsemi drugimi, kajti bila je prva. Res sem bila pod velikim pritiskom, vendar samozavestna, ko smo začeli snemati.”

Zgodnja predprikazovanja Železne lady so dokazala, kako zelo je bila pripravljena. Vzbudila so izjemno zanimanje in hvalo njene upodobitve prve dame britanske politike ter nedvomno ene najvplivnejših žensk 20. stoletja. Z njo si je Meryl Streep priborila tudi rekordno 17. nominacijo za oskarja.

Režiserka Phyllida Lloyd poudarja: “Za vlogo Margaret Thatcher smo potrebovali veliko zvezdnico, kajti tudi ga. Thatcher je bila zvezdnica. Meryl zelo dobro razume, kaj pomeni osamljenost javne osebnosti.«

Meryl Streep se je za vlogo ge. Thatcher in ponovno sodelovanje s Phyllido Lloyd odločila hipoma. Skupaj sta posneli eno največjih svetovnih uspešnic leta 2008, muzikal Mamma Mia!

“S Phyllido sva se večkrat občasno pogovarjali, ne o določenih projektih, ki naj bi jih delali skupaj, pač pa o tem, česa se loteva ona in kaj ponujajo meni,” pripoveduje Meryl. “Potem pa me je nekega dne poklicala in rekla, da ima scenarij, za katerega bi želela, da ga preberem. Da gre za zgodbo o Margaret Thatcher. Takoj sem pomislila: ‘Mojbog, hočem jo igrati!’ Vedela sem, da mi bo všeč. Koliko ljudi dobi priložnost, da upodobi prvo politično voditeljico Zahodnega sveta?”

KRATKA VSEBINA
Margaret Thatcher, zdaj 80-letna nekdanja angleška ministrska predsednica, zajtrkuje na svojem domu na Chester Squaru v Londonu. Čeprav je njen mož Denis umrl že pred leti, je odločitev, da iz omar končno pospravi njegove obleke, sprožila val spominov. Pravzaprav se takoj, ko se odloči, kako bo preživela dan, Denis pojavi pred njo resničen kot tedaj, ko je bil živ – zvest, ljubeč in nagajiv.

Margaretino osebje potoži Carol Thatcher o očitno zbeganem dojemanju sedanjosti in preteklosti, ki ga kaže njena mati. Hči postane zaskrbljena še istega dne med večerjo z gosti, ki jih Margaret sprva povsem očara, nato pa se izgubi v spominih na večerjo, med katero sta se pred 60 leti spoznala z Denisom. Po večerji se Margaret odpravi v posteljo, vendar ne more spati. Vstane in si začne vrteti stare družinske filme, ob katerih se spominja, kaj vse je morala žrtvovati v zasebnem življenju, da si je lahko ustvarila politično kariero.

Dan zatem Carol prepriča mater, da obišče zdravnika. Margaret vztraja, da z njo ni nič narobe. Zdravniku ne pove ničesar o zelo živih spominih na najpomembnejše trenutke v njenem življenju, ki ji kratijo budne ure.

Doma na Chester Squaru se Margaret bojuje proti vedno močnejšemu navalu spominov. Zato odločno spakira Denisove stvari in zahteva neodvisnost zase – spomine bo imela za vedno, toda ima tudi življenje zdaj in ta trenutek; morda skromnejše in veliko manj pomembno kot nekdaj, vendar prav tako vredno, da ga polno živi.

MARGARET THATCHER
Margaret Thatcher je bila prva ženska na čelu katerekoli vlade zahodne poloble. Bila pa je tudi ministrska predsednica z najdaljšim delovnim stažem v 20. stoletju.

Rodila se je leta 1925 špeceristu v mestecu Grantham v Angliji. Leta 1943 so jo sprejeli na ugledno univerzo Oxford, kjer je študirala kemijo. V času študija je bila predsednica študentskih konservativcev, v drugi polovici štiridesetih let pa je delala kot raziskovalna kemičarka. Leta 1950 je kandidirala na volitvah za parlament kot predstavnica konservativne stranke v Dartfordu, vendar ni bila izvoljena. Leta 1951 se je poročila z uspešnim poslovnežem Denisom Thatcherjem in se v dveh letih do rojstva dvojčkov Carol in Marka uspešno prekvalificirala za odvetniški poklic. Leta 1959 je znova kandidirala na konservativni listi v Finchleyju – in tokrat zmagala ter prišla v Spodnji dom parlamenta. Ministrski predsednik Edward Heath jo je imenoval za ministrico za izobraževanje in znanost. Po porazu Heathove vlade leta 1974 je kandidirala za vodjo konservativne stranke, kar ji je leto zatem tudi uspelo. Leta 1979 je stranko povedla do zmage na splošnih volitvah in postala prva ministrska predsednica v britanski zgodovini. Vzdevek Železna lady ji je že tri leta poprej nadela takratna sovjetska oblast zaradi neomajnega nasprotovanja komunizmu.

MERYL STREEP – MARGARET THATCHER
Že skoraj 40 let upodablja izjemne like v filmih in ubira občudovanja vredno igralsko pot od gledališča, do filma in televizije. Izobraževala se je v javnih šolah in z odliko diplomirala na kolidžu Vassar ter leta 1975 prav tako z najvišjimi ocenami dokončala študij lepih umetnosti na univerzi Yale. Igralsko pot je začela na gledaliških odrih v New Yorku. Tri leta po diplomi je prvič nastopila na Broadwayu, osvojila emmyja za vlogo v Holokavstuin bila prvič nominirana za oskarja z vlogo v Lovcu na jelene. Predlani je s 16. nominacijo za oskarja za vlogo Julie Child v Julie in Julia Nore Ephron dosegla rekord, ki ga je letos le še dopolnila s 17. nominacijo za upodobitev Margaret Thatcher.

Njena zbirka izjemnih vlog nima primere in nesmiselno bi jih bilo naštevati; prav tako občudovanja vredna (ali še bolj) so njena prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja nasploh in enakosti med moškimi in ženskami. Znana je njena aktivna podpora združenjem Equality Now, Women for Women International in Partners in Health. Leta 1989 je soustanovila skupino za podporo potrošnikom M&O in si deset let prizadevala za vzdržno ter samozadostno poljedelstvo, strožji nadzor nad pesticidi in lokalno pridelavo organske hrane.

Lani ji je ameriški predsednik Obama podelil državno odlikovanje za dosežke v umetnosti.

Eden najtežjih izzivov v vlogi Margaret Thatcher je bil njen značilni in vsem prepoznavni glas. Hči trgovca s špecerijo iz severne Anglije s svojim naglasom tudi nikoli ni mogla skriti svojih korenin. Ko je prvič prevzela krmilo konservativne stranke, ki je bila tedaj svetišče izobraženih moških vrhnjega sloja, je zavestno spremenila glas v bolj avtoritativnega, kar pokaže tudi film. Meryl Streep ni sodelovala s strokovnjakom za glasovno urjenje in govor in je namesto tega sama izčrpno proučila lik ge. Thatcherjeve. Vadila in pripravljala se je tako, da je ure in ure poslušala arhivske posnetke skozi vso pot njene politične kariere.

JIM BROADBENT – DENIS THATCHER
Za stransko vlogo v drami Iris je Jim Broadbent dobil oskarja. Je eden najbolj znanih in cenjenih angleških igralcev. Igral je v vrsti filmov, na primer, v Perrier’s Bounty, The Damned United, Harry Potter and the Half Blood Prince, Young Victoria, Moulin Rouge in Bullets Over Broadway. Redno sodeluje s priznanim britanskim režiserjem Mikom Leighem, nazadnje je zaigral v njegovem Another Year in v gledaliških igrah Goose-pimples ter Ectasy, igral pa je tudi v njegovih Življenje je sladko, Topsy-Turvy ter Vera Drake. Prav tako je že dolga leta vnet privrženec gledališča; za vlogo v televizijskem filmu Longford pa prejel nagrado BAFTA.