Povzetek

Avtorsko posvetilo različnim umetniškim manifestom 19. in 20. stoletja, od komunizma, dadaizma in nadrealizma do dogme, v katerem v trinajstih različnih vlogah blesti Cate Blanchett.

Nenavadno avdiovizualno doživetje ponuja dvanajst zgodb oziroma umetniških manifestov iz različnih obdobij. Avstralska igralka Cate Blanchett se je kameleonsko prelevila v različne osebe: brezdomca, tovarniško delavko, izvršno direktorico, lutkarico, koreografinjo, televizijsko napovedovalko, režiserko, pankerico, učiteljico, znanstvenico, vdovo … Duhovit filmski eksperiment, ki dokazuje, da so vizionarske ideje brezčasne, je nastal po Rosefeldtovi istoimenski večmedijski instalaciji iz leta 2015.

»Film mi resnično predstavlja sam manifest. Zato sem tako srečen, da je sedaj zunaj v različnih oblikah. Gre za kompilacijo manifestov, prežema pa ga energija pravega manifesta. To občutim tudi v odzivih. Seveda gre za kontekstualizacijo, kot pri večini filmov. Nenadoma postanejo opisi našega časa in dogajanja v svetu – spodbujajo ljudi, da se zoperstavijo populizmu in poneumljanju. Čeprav je Manifest intelektualen in tudi zame zelo težko branje, in sedaj vse zgodbe poznam že na pamet, menim, da ponuja poduk v številnih stvareh.«

– Julian Rosefeldt

CATE BLANCHETT (13 vlog)

je leta 1992 diplomirala na avstralskem Narodnem inštitutu za dramske umetnosti. V zavidljivo kratkem času je dobila veliko vlog v gledališču, na televiziji in v filmih, kot so Cesta v raj, Hvala Bogu, da je srečal Lizzie, Oscar in Lucinda, Elizabeta, Pushing Tin, Idealni soprog, Nadarjeni g. Ripley, Darilo, Mož, ki je jokal in Gospodar prstanov. Sprva je pogosto igrala v gledališču s skupino Company B, v kateri je deloval tudi Geoffrey Rush, in v najpomembnejšem sydneyjevskem gledališču. Na televiziji je zaigrala v dveh filmih, Bordertown in Heartland. Na velikem platnu se je prvič predstavila v filmu Bruca Beresforda Paradise Road; za vlogo Lizzie v Thank God He Met Lizzie Cherie Nowlan je Cate prejela nagradi Avstralskega filmskega inštituta in Sydneyjevskega združenja kritikov. Vloga Lucinde v drami Oscar in Lucinda režiserke Gillian Armstrong ji je prinesla nominacijo za najboljšo igralko. Leta 1996 je prvič nastopila v tujini in sicer v odlični zgodovinski drami Shekharja Kapurja Elizabeta; upodobila je angleško kraljico Elizabeto I, s katero je osvojila več nagrad različnih združenj kritikov. Izvrstna je bila tudi v drami Ladijske novice Lasseja Hallströma ob Kevinu Spaceyju. Kmalu pa jo bomo spet občudovali kot vilinsko kraljico Galadriel v zadnji epizodi trilogije Gospodar prstanov Petra Jacksona.

FESTIVALI / NAGRADE

Rotterdam 2017

Istanbul 2017

Sundance 2017

Tribeca 2017

Video in fotografije

1fotografije