ESCOBAR: IZGUBLJENI RAJ

Povzetek

Brezskrbni kanadski mladenič Nick obišče brata, ki na kolumbijski plaži turiste uči deskati na valovih. Zaljubi se v prikupno lokalno lepotico Mario in se z njo poroči, čeprav je njen stric razvpiti vodja mafijskega kartela Pablo Escobar. Premožni Pablo je med domačini zelo priljubljen in ko v svojo družino povabi tudi Nicka, naivni fant ne ve, v kakšno nevarnost je zabredel. Pablo ga prične počasi vpletati v svoje posle, od povsem enostavnih opravkov, do vedno bolj nezakonitih, nemoralnih in življenjsko nevarnih nalog.

ESCOBAR MED NAJBOGATEJŠIMI NA SVETU

Pri sedemnajstih je kot revež kradel nagrobne kamne s pokopališč in jih zbrušene prodajal v Panamo. Pri štiriinštiridesetih je kot milijarder dobil nagrobnik v Kolumbiji. In luknjo v glavo. Za seboj je pustil na tisoče črtic in trupel. Pablo Escobar je veljal za enega izmed najhujših mafijskih šefov, ki naj bi imel na vesti okrog 15 tisoč umorov. Po besedah njegovega sina, pa je bil Escobar povsem običajen oče, ki je otrokoma rad bral zgodbe in prepeval.

Leta 1989 so Pabla Escobarja v reviji Forbes uvrstili med deset najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo premoženje so ocenili na 25 milijard dolarjev. Na vrhuncu tihotapstva je mesečno iz Kolumbije v ZDA skrivaj prepeljal 80 ton kokaina. Začel pa je s tem, da je iz Peruja s katrco v Kolumbijo tihotapil kokainsko pasto, iz nje izdeloval čisti kokain ter ga nato tihotapil v ZDA. Avtomobile so kmalu zamenjala transportna letala.

Njegov bratranec Jaime Gaviria, v medelinskem kartelu odgovoren za stike z javnostjo, je izjavil: »Ko mafija dobi gospodarsko moč, se spremeni v družbeno realnost. Pod gospodarsko močjo mislim na denar, ki pomeni vse. Denar postane Bog in te poveže z vsemi v družbi, ljudje pa mislijo, da je to nekaj povsem normalnega. Nenadoma so vsi hoteli postati prijatelji Pabla Escobarja.« To so bili časi, ko je sam govoril, da je od njega na svetu močnejši le še papež.

BENICIO DEL TORO (Pablo Escobar)
Na beneškem filmskem festivalu mu je občinstvo dodelilo nagrado za najboljšega igralca za vlogo v filmu 21 gramov. Vloga Javierja Rodrigueza v filmu Stevena Soderbergha Preprodajalci mu je prinesla oskarja, zlati globus, nagrade Screen Actors Guild, BAFTA, New York Film Critics Circle, National Society of Film Critics in Chicago Film Critics Association, pa tudi srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Prejel je dve nagradi Independent Spirit za najboljšega stranskega igralca, najprej kot Fred Fenster v filmu Bryana Singerja »The Usual Suspects«, nato pa še kot Benny Dalmau v filmu Juliana Schnabela »Basquiat«. Kot študent na Kalifornijski Univerzi v San Diegu je zaigral v številnih dramskih produkcijah, med drugim na dramskem festivalu v newyorškem gledališču Lafayette. Po študiju v igralskih šolah v New Yorku in Los Angelesu je dobil vloge v številnih televizijskih serijah, tudi v NBC-jevi mini seriji Drug Wars: The Camarena StoryBriana Gibsona, ki je prejela nagrado emmy. Del Torov prvi celovečerec je bil »Licence to Kill« Johna Glena, kjer je zaigral ob Jamesu Bondu Timothyju Daltonu.

JOSH HUTCHERSON (Nick)
je pri dvaindvajsetih eden najbolj dovršenih mladih igralcev. Igra že od desetega leta: The Vampire’s Assistant, Carmel, Journey to the Center of the Earth 3-D, Bridge To Terabithia, Winged Creatures, The Polar Express… Nazadnje smo ga videli v filmih Igre lakote: Kruto maščevanje (2013), Epic (2013), Igre lakote: Arena smrti (2012), Journey 2: Mysterious Island (2012), The Kids are All Right (2010), Detention (2010, pri katerem je bil tudi izvršni producent). Leta 2012 je v režiji Benicia del Tora posnel kratki dokumentarec, ki bo del omnibusa sedmih filmčkov sedmih režiserjev z naslovom 7 dni v Havani. Letos ga bomo videli še v nadaljevanju filma Igre lakote z naslovom Mockingjay – Part 2 in komični drami Crystal (z Jane Fonda in Sienno Miller).

ANDREA DI STEFANO (režiser, scenarist)
Debitiral je na cannskem festivalu v filmu The Prince of Homburg (1997), v katerem je igral naslovno vlogo. Di Stefana so izbrali za vlogo v filmu po izčrpnem šest mesečnem iskanju igralca, ki bi igral to zahtevno vlogo. Po tem uspešnem debiju je začel Di Stefano dobivati ponudbe, ki bi mu omogočale sodelovati z mnogimi znanimi režiserji. Odločil pa se je za Daria Argenta, Damiana Damianija in Alexa Infascellija (za film Almost Blue). Pri devetnajstih se je Di Stefano preselil v New York, da bi študiral igralstvo. Ko se je vrnil v Italijo, je dobil vlogo v Homborškem princu na svoji prvi avdiciji. Posnel je tudi film The Citizen in Vendetta (ob Christopherju Walkenu). V gledališču se je Di Stefano pojavil v igri, ki jo je produciral in režiral Arthur Penn. Leta 2001 je zaigral v drami Preden se znoči.