DVOJNI LJUBIMEC

Povzetek

Scenarist in režiser François Ozon (Bazen), mojster delirične filmske mreže napetosti, šoka, erotike in izjemne dinamičnosti, se vrača z mojstrskim trilerjem Dvojni ljubimec.

V novem filmu Ozon združi dva odlična igralca, s katerima je v preteklosti že sodeloval, Marine Vacth (Mlada in lepa) in Jérémieja Renierja (Les amants criminels). Tokrat ju popelje v intenzivno raziskovanje ženske, ki se prepusti nevarnemu ljubezenskemu razmerju.

Chloé dela kot varnostnica v pariškem muzeju in se poskuša ponovno postaviti na noge, zato se odloči za psihoanalizo. Občutljiva pacientka vidi v Paulu Meyerju skrbnega psihoanalitika, ki ji pomaga premagati depresijo. Ob koncu zdravljenja oba spoznata, da sta se zaljubila drug v drugega. Chloé obrne nov list v življenju, ko s Paulom začneta živeti skupaj, vendar se ji začne kmalu dozdevati, da Paul hrani skrivnost. Spontano obišče psihiatra Louisa Delorda. Čustvene in seksualne igrice bodo vse tri prignale do skrajnosti ter Chloé prisilile, da ukrepa, če želi rešiti skrivnost in sebe.

Joyce Carol Oates, avtorica romana Lives of the Twins, po katerem je film delno prirejen:

Film Dvojni ljubimec nenehno preseneča, je neverjetno domiseln ter vselej korak pred prevzetim in osuplim gledalcem. Igra in režija sta izjemni. Film se odvija kot v sanjah, vselej je na pragu nočne more, in se razodene v dramatičnem in nepričakovanem koncu. V retrospektivi dojamemo, da smo živeli intenzivno erotično skrivnost šele, ko je ta rešena.

PORTRET AVTORJA

François Ozon (1967, Pariz) je diplomiral iz filmske režije na sloviti pariški filmski šoli La Fémis. Sprva je snemal kratke in dokumentarne filme, leta 1998 pa se je s celovečernim prvencem Sitcom uvrstil na program festivala v Cannesu. Film razume kot kompleksno in zahtevno umetnost, s svojimi zgodbami pa vztrajno in pogumno kuka v skrivne kotičke človeške psihologije, ki jih na velikem platnu sicer ne vidimo pogosto. Redka kombinacija humorja, rahločutnosti in psihološkega vpogleda mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najbolj drznih in izvirnih francoskih režiserjev, ki mu niso tuje občutljive tematike, npr. incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, pa tudi poigravanje z različnimi žanri – psihološko dramo, komedijo, družinsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. V Sloveniji smo si na velikih platnih lahko ogledali njegovo tragikomedijo Hladne kaplje na vroče kamne (2000), muzikal 8 žensk (2002), kriminalko Bazen (2003), duhovit in dramatičen eksces magičnega realizma Ricky (2009), bulvarsko komedijo s Catherine Deneuve in Gérardom Depardieujem Gospodinja (2010), diabolično komedijo o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb V hiši (2012), telesno in čustveno študijo adolescence Mlada in lepa (2013) ter nazadnje svobodno priredbo kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell Nova prijateljica (2014).

FESTIVALI, NAGRADE

Nominacija za zlato palmo Cannes 2017