NA CESTI

Povzetek

Sal Paradise, mladi obetavni newyorški pisatelj, kmalu po očetovi smrti spozna očarljivega Deana Moriartyja, nekdanjega kaznjenca in človeka svobodnega ter nemirnega duha, s katerim ga poveže neomajno prijateljstvo, želja po spoznavanju vsega, kar vodi iz plehke vsakdanjosti, in ljubezen do … ceste. Njuna popotovanja so tesno povezana s svobodomiselno in zapeljivo Marylou, cesta pa ju vodi k mnogim novim poznanstvom, ki vsak po svoje in odločilno zaznamujejo njuni življenji, spoznavanje sebe ter Salovo pisanje.

Pisatelj Jack Kerouac je rokopis za istoimenski roman napisal leta 1951 tako rekoč ”iz roke”, v enem osnutku na 36,5 m dolg zvitek, ki ga je zlepil iz japonskega lepopisnega papirja. Gre za neprekinjeno zlivanje spontanih misli, spominov ter spoznanj na papir, za inovativni slog, ki ga je navdihnila Kerouacova ljubezen do jazza in improvizacije. Na izid pa je moral počakati, saj je roman prvič spravila v tisk založniška hiša Viking Press šele leta 1957. Pri bralcih je doživel bliskovit in osupljiv uspeh. S tem delom je pisatelj nehote in proti svoji volji postal vzor beatniški mladi generaciji in literarnemu gibanju, ki je sebe postavilo onkraj potrošniških idealov petdesetih in poznejših let prejšnjega stoletja v Ameriki. Ob tem pa vneti občudovalci romana Na cesti pozabljajo, da je bil napisan krepko desetletje prej, ob koncu štiridesetih, in da nikakor ni propagiral nobenih ideoloških ali celo političnih vzorov, medtem ko so ga v nasprotju s tem različni vodje beatniške generacije brali prav s tega zornega kota. Na cesti je predvsem in v prvi vrsti skrajno intenzivna izpoved o poveličevani absolutni izkušnji – o čutnem, duhovno neodvisnem in celo brezobzirnem(ih) izletu(ih) na rob dojemljivega in morda celo sprejemljivega ter nazaj, obenem pa je neobvladljiv klic po in k svobodi. Kako velik kultni vpliv si je delo ustvarilo, morda še najbolj ustrezno razgali podatek, da so izvirni rokopis prodali na dražbi za 2,2 milijona dolarjev. Številni mlajši umetniki priznavajo odločilni vpliv tega in drugih Kerouacovih del na njihovo ustvarjanje: Bob Dylan, The Doors, Hunter S. Thompson, Tom Waits, Kurt Cobain in drugi.

WALTER SALLES (režiser)

Rodil se je leta 1956 v Riu de Janeiru, mladost pa je preživel v Franciji in ZDA, preden je kot najstnik zbežal v Brazilijo. Filmsko kariero je začel v poznih osemdesetih letih z glasbenimi dokumentarci, leta 1991 pa je posnel svoj prvi celovečerec, triler A Grande Arte. Ime si je ustvaril leta 1998 s filmom Central Station, za katerega je dobil zlatega medveda na Berlinskem festivalu. Leta 2001 je nastala drama Behind The Sun, leto pozneje pa je prevzel producentsko vlogo za izjemni film Božje mesto Fernanda Meirrellesa. Ne pozabimo še njegovega Motoristovega dnevnika, izjemnega portreta Ernesta Guevare, in pa priredbe izvrstne japonske srhljivke Dark Waters.

GARRETT HEDLUND (Dean Moriarty / Neal Cassady)

je igralski ognjeni krst opravil v zvezdniški družbi zgodovinskega spektakla Troja Wolfganga Petersena, kjer je zaigral Patrokla, mladega bratranca slovitega Ahila (Brad Pitt). Igranju se je predal takoj po končani srednji šoli, ko je maturo opravil pol semestra pred drugimi. Še najbolj se ga spomnim iz znanstveno fantastičnega spektakla Tron: Zapuščina.

KRISTEN STEWART (Marylou / LuAnne Henderson)

bomo na velikih platnih videli v filmu Snow White and the Huntsman 2. Stewartova, ki jo po vsem svetu poznajo kot Bello iz serije filmov Somrak, se je svetovni javnosti predstavila z izjemnim nastopom v filmu Soba za paniko z Jodie Foster. Igrala je Joan Jett v glasbeni biografiji The Runaways in v neodvisnem Welcome to the Rileys z Jamesom Gandolfinijem in Melisso Leo.

AMY ADAMS (Jane / Joan Vollmer)

je ena najbolj iskanih mladih igralk z dolgim seznamom najrazličnejših vlog. Nazadnje se je spomnimo v Disneyjevih Muppetkih. Za vlogo v Junebug Phila Morrisona je bila nominirana za oskarja in nagrado SAG. Igrala je v Zgodbi o Rickyju Bobbyju z Willom Ferrellom, The Wedding Date Clare Kilner, Ujemi me, če me moreš Stevna Spielberga, Pozivu za Saro Reginalda Hudlina, Pumpkin Anthonyja Abramsa in Crkni, lepotica Michaela Patricka Janna. Na televiziji je igrala v nadaljevankah Pisarna in Zahodno krilo.

izjava režiserja

»Roman sem prebral v težkem obdobju Brazilije, v letih vojaške diktature. Takoj so me prevzeli svoboda likov, pripoved, ki jo je oplajal jazzovski ritem ter prikaz spolnosti in mamil kot orodij za poglobljeno razumevanja sveta. Šlo je za točno nasproten vidik našega življenja. Zato je Kerouacovo videnje name in tudi na velik del moje generacije naredilo močan vtis. Roman Na cesti je v Braziliji izšel leta 1984 kot eden od spremljevalcev procesa demokratizacije. Knjigo sem štel za izjemno simbolično, zato sprva sploh nisem pomislil, da bi po njej posnel film.«